Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Zlata pentljica

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 21. 09. 2022 / 07:59
Čas branja: 1 minuta
Nazadnje Posodobljeno: 21.09.2022 / 11:34
Zlata pentljica

Zlata pentljica

Pred časom sem srečala prijateljico iz otroških let, ki ji je v boju z rakom umrla hčerka. Imela je komaj dve leti, danes bi jih imela toliko kot moja drugorojenka. Ko je pogovor nanesel na spopadanje z izgubo, mi je na vprašanje, kaj je najtežje, odgovorila: »Ko me drugi niti ne vprašajo, kako sem.«

Besede rak in vse, kar je z njo povezano, se ljudje ustrašimo. Če ji dodamo še pridevnik otroški, se ustrašimo dvojno. Otroški rak je žal še vedno tabu tema. Otroci, ki se z njo spopadajo, in njihove družine se lahko čutijo prezrti, ignorirani in celo izločeni iz družbe. A si želijo biti slišani. To je dokazalo deset mladostnikov, ki so stopili na oder in prvič sami javno spregovorili o svoji diagnozi, o spopadanju z njo, o solzah, bolečinah, pa tudi o veselju, upanju in svojih sanjah. Sami so odstirali tačico skrivnosti, v katero je ta tema še vedno pogosto zavita.

Za otroke in njihove družine je podpora okolice izrednega pomena, poudarjajo pri Inštitutu Zlata pentljica. Zato zberimo pogum, pripnimo si zlato pentljico in si drznimo vprašati »kako si«, tudi ko morda v odgovor ne bomo dobili klišejskega odziva »dobro«.

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh