Sv. Janez Damaščan (ok. 676 - 749) goduje 4. decembra in je zadnji med vzhodnimi cerkvenimi očeti.

Živel je že pod islamsko oblastjo in se iz državne službe umaknil v samostan sv. Saba v Jeruzalemu. Tam je zbiral teološko dediščino in jo posredoval v dogmatičnem zborniku Vir spoznanja, ki govori o svetih podobah. Smo namreč v času ikonoklazma, ko so ikone uničevali, ker je bizantinski cesar Leon III. leta 730 prepovedal njihovo češčenje. Janez je teološko utemeljil pomen ikon, ki so postale ena temeljnih značilnosti vzhodnega krščanstva.


Br. Miran Špelič OFM: Janez Damaščan brani podobe
Duhovne misli Benedikta XVI. za god sv. Janeza Damaščana


Njegovo največje delo je nekakšen kompendij Vir spoznanja; znani so zlasti trije zagovori v prid češčenja svetih podob; dosledno je pisal tudi zoper vse takrat obstoječe krive vere; njegovi sta še dve široko zasnovani veroizpovedi (Razlaga prave vere), dogmatični spisi, zbirka izrekov Sveta vzporedja, O osmih zlih duhovih, O krepostih in napakah, O svetem postu ter številna druga pisma, homilije in govori.

Poleg pisateljskega je imel tudi pesniški talent, saj je napisal in uglasbil številne himne za prazniške obrede in druge pobožnosti. Bil je pobudnik koralnega petja za liturgično rabo.

Večinoma so ga upodabljali z dolgo belo brado, pogosto v vzhodnjaškem meniškem oblačilu. Na raznih upodobitvah ga vidimo, kako piše za pultom. Slikajo ga tudi z odsekano roko, saj naj bi mu po legendi ob nekem klevetanju odsekali dlan, pa mu je potem čudežno spet prirasla k roki.
Papež Leon XIII. ga je leta 1890 razglasil za cerkvenega učitelja.

Vir: Revija Ognjišče