Tradicionalna razstava »Križev pot po piranskih cerkvah«, ki jo pripravlja društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija, je letos drugačna. V jubilejnem letu praznovanja 20-letnice delovanja društva so pripravili razstavo del priznanega bosansko-italijanskega slikarja Safeta Zeca. V soorganizaciji Turistične agencije Maona in Obalnih galerij so prek 50 Zecovih velikih slik – razstavo so naslovili Exodus in Objemi – postavili na osmih prizoriščih, med drugim v pet piranskih cerkva. »Ne gre za klasične podobe križevega pota, kot jih poznamo katoličani kot postno pobožnost, predstavlja pa Zecov cikel slik križev pot sedanjega časa, trpljenje, ki ga doživljamo in preživljamo kot civilizacija,« je povedala slikarka Mira Ličen: »Slike so pretresljive, prinašajo močno sporočilo upanja in ljubezni. To, kar je naloga nas umetnikov. Zec nam s slikami sporoča, da je edina ljubezen, ki ostane za vedno, vstajenjska.«

Velike slike iz cikla Exodus so na ogled v Monfortu, nekdanjem skladišču soli. FOTO: Ksenja Hočevar


Objemi v spomin sarajevskima Romeu in Juliji

Cikla Exodus in Objemi je slikar Zec ustvarjal zadnjih dvajset let. Cikel Exodus – razstavljen je v portoroškem Monfortu, to so nekdanja skladišča soli – so navdihnile tragične zgodbe beguncev in migrantov, cikel Objemi, razstavljen tudi v petih piranskih cerkvah, pa je posvetil resnični zgodbi Srba Boška in Bošnjakinje Admire, ki sta umrla med vojnim obleganjem Sarajeva. Njuna zgodba je pretresljiva. Sredi maja 1993 sta želela zapustiti oblegano Sarajevo in zbežati v Beograd, zaljubljenca pa sta uspela priti le do sarajevskega mostu Vrbanja. Ko sta prečkala kontrolno črto, je ostrostrelec najprej zadel Boška, bil na je mestu mrtev, naslednja krogla je zadela Admiro, ki je premogla še toliko moči, da se je splazila do dragega, nato pa v njegovem objemu umrla. Njuni trupli sta na nikogaršnji zemlji ležali sedem dni, preden so ju pobrali in pokopali. Njuna zgodba je obkrožila svet, navdihnila je številne umetnike, imenujejo ju tudi sarajevska Romeo in Julija.


Tudi izjemno zanimanje medijev na tiskovni konferenci je pokazalo, za kako velikega slikarja gre. FOTO: Ubald Trnkoczy


»Naj umetnost razbije ta neznosni zastor brezbrižnosti«

Umetnostna zgodovinarka Nives Marvin z Obalnih galerij Piran je na tiskovni konferenci pred odprtjem razstave dejala, da je Zec z obema cikloma postavil pomnik dogajanju v času, ki ga živimo, zlasti cikel Objem pa predstavlja "križev pot civilizacije na poti v tretje tisočletje". 78-letni slikar, ki se je med sarajevsko vojno preselil v Benetke, se tiskovne konference in odprtja razstave ni mogel udeležiti, sta se je pa njegova hči in sin; hči Hana, ki je predstavila očetovo ustvarjanje, je tudi oblikovalka kataloga, ki je izšel ob razstavi. »Želim, da moja umetnost prispeva h krepitvi nujno potrebne moralne prenove, ki edina lahko razbije ta neznosni zastor brezbrižnosti,« je Slovencem sporočil slikar. Gre za njegovo največjo razstavo doslej v Sloveniji.

Slika iz opusa Objemi v cerkvi Marije Tolažnice. FOTO: Ksenja Hočevar

Kdo je Safet Zec?

Safet Zec se je rodil leta 1943 v Rogatici (Bosna in Hercegovina). Študiral je slikarstvo na Akademiji za likovno umetnost v Beogradu, diplomiral je leta 1969, tri leta pozneje je končal specialko. Že v 70. letih je postal osrednji predstavnik t. i. poetičnega realizma, v začetku devetdesetih pa je bil uveljavljen kot eden najpomembnejših likovnikov v tem prostoru. V Beogradu je živel do leta 1989, se nato z družino preselil v Sarajevo, na začetku vojne je zapustil domovino in se naselil v italijanskem Vidmu, od leta 1998 živi in ustvarja v Benetkah. V Sloveniji ne razstavlja prvič, sredi devetdesetih let je na povabilo Zorana Kržišnika razstavljal v Tivolskem gradu in v Cankarjevem domu, na prelomu tisočletja mu je prijatelj Jurij Paljk organiziral razstavo v Gorici. Kot je povedala hči Hana, je imel od leta 1992 prek sto razstav po vsem svetu, njegove slike pa visijo v najpomembnejših svetovnih galerijah in muzejih. Sarajevska "Zbirka Atelje Zec" v centru mesta je razstavni prostor njegovega sarajevskega opusa in je središče kulturnih dogodkov v mestu.


Opus Objemi je posvetil Bošku in Admiri, sarajevskima Romeu in Juliji. FOTO: Ksenja Hočevar


Piransko društvo se je poimenovalo po župnijskem zavetniku

Pred dvajsetimi leti so na pobudo župnika Zorka Bajca v Piranu ustanovili društvo Prijatelji zakladov sv. Jurija. »Društvo ima močno povezovalno vlogo. Že člani smo zelo različni, skupno nam je to, da imamo vsi radi Piran,« je povedal župnik Bajc. Kmalu potem, ko je prišel za župnika v to obalno župnijo, je spoznaval, da ima mesto izjemno sakralno dediščino – v mestu je kar 10 cerkva -, da pa meščani svojih kulturnih zakladov ne poznajo. »Ob razstavah jaslic in križevega pota prebivalci in tudi turisti spoznavajo sakralno dediščino, zdaj vsaj vedo, kje cerkve so. Hkrati jih nagovarjamo z duhovno vsebino,« pravi župnik Bajc in pristavi, da se v društvu povezujejo tudi taki, ki sicer ne čutijo močno s Cerkvijo, želijo pa nekaj napraviti za lepoto v mestu. »Poslanstvo društva je v treh korakih,« je jasen župnik Bajc: »Najprej spoznati in poznati dediščino, nato vzbuditi ponos in zavest, da je sakralna dediščina del mesta, in zatem še odgovornost za to, kar imajo.« Poleg razstav v postnem in božičnem času pripravlja društvo še razne koncerte, pogovorne in filmske večere, pred leti pa so odprli tudi muzej sv. Jurija.


Slikarka Mira Ličen z župnikom Zorkom Bajcem in publicistom, urednikom tednika Novi glas Jurijem Paljkom. FOTO: Ksenja Hočevar