Metod Benedik
(2 predmetov)
Metod Benedik se je rodil leta 1943 v Stražišču pri Kranju. V kapucinski red je stopil 1960, študiral teologijo v Ljubljani in bil 1968 posvečen v duhovnika. Leta 1969 je vpisal študij zgodovine Cerkve na papeški univerzi Gregoriani v Rimu in doktoriral leta 1973 z disertacijo Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750. Leta 1973 je bil imenovan za honorarnega predavatelja za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, 1976 je bil izvoljen za docenta, 1985 za izrednega in 1900 za rednega profesorja. Od 1988 je predstojnik Inštituta za zgodovino Cerkve in urednik Inštitutove publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae. V letih 1990-1994 je opravljal službo dekana Teološke fakultete in v tem času je fakulteta bila ponovno vključena v Univerzo. Njegovo osrednje študijsko področje je Cerkev v obdobju katoliške prenove po protestantski reformaciji, še posebej na Slovenskem. Kot gost ali na kongresih je predaval v Celovcu, Regensburgu, Ittingenu (Švica), Rimu, Zaragozi, Zagrebu, v Benetkah, na Malti, v Gradcu, Gazzadi pri Milanu in v Torinu. Številne študije in prispevke je objavil v Bogoslovnem vestniku, v Acta Ecclesiastica Sloveniae, v zbornikih Slovenske matice, Univerze, mednarodne mariološke akademije v Rimu, v zborniku univerze v Pamploni in v zbornikih Rimskih simpozijev. Kot urednik in soavtor je pripravil knjige Zgodovina Cerkve na Slovenskem (1991), Zgodovina katoliške Cerkve (1999) in Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (2002). Med samostojnimi deli so najpomembnejša: Obča cerkvena zgodovina (za slušatelje TF 1974, 1993), Papeži – od Petra do Janeza Pavla II. (1989, dopolnjena izdaja 1996), Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih (1994) in Sveto leto (2001). Poljudne prispevke je objavljal v domačem tisku: v Družini celoletne rubrike: 1975 Zajemanje iz preteklosti, 1976 Jugoslovanske škofije, 1981-1984 Mejniki, 1999-2000 Sveto leto; v Ognjišču 1976 Samostani, duhovna žarišča, v Srečanjih 1976 Kapucinski red na Slovenskem, 1977-1978 Zgodovina frančiškanskega laiškega gibanja.
Metod Benedik se je rodil leta 1943 v Stražišču pri Kranju. V kapucinski red je stopil 1960, študiral teologijo v Ljubljani in bil 1968 posvečen v duhovnika. Leta 1969 je vpisal študij zgodovine Cerkve na papeški univerzi Gregoriani v Rimu in doktoriral leta 1973 z disertacijo Die Kapuziner in Slowenien 1600-1750. Leta 1973 je bil imenovan za honorarnega predavatelja za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti v Ljubljani, 1976 je bil izvoljen za docenta, 1985 za izrednega in 1900 za rednega profesorja. Od 1988 je predstojnik Inštituta za zgodovino Cerkve in urednik Inštitutove publikacije Acta Ecclesiastica Sloveniae. V letih 1990-1994 je opravljal službo dekana Teološke fakultete in v tem času je fakulteta bila ponovno vključena v Univerzo. Njegovo osrednje študijsko področje je Cerkev v obdobju katoliške prenove po protestantski reformaciji, še posebej na Slovenskem. Kot gost ali na kongresih je predaval v Celovcu, Regensburgu, Ittingenu (Švica), Rimu, Zaragozi, Zagrebu, v Benetkah, na Malti, v Gradcu, Gazzadi pri Milanu in v Torinu. Številne študije in prispevke je objavil v Bogoslovnem vestniku, v Acta Ecclesiastica Sloveniae, v zbornikih Slovenske matice, Univerze, mednarodne mariološke akademije v Rimu, v zborniku univerze v Pamploni in v zbornikih Rimskih simpozijev. Kot urednik in soavtor je pripravil knjige Zgodovina Cerkve na Slovenskem (1991), Zgodovina katoliške Cerkve (1999) in Cerkev na Slovenskem v 20. stoletju (2002). Med samostojnimi deli so najpomembnejša: Obča cerkvena zgodovina (za slušatelje TF 1974, 1993), Papeži – od Petra do Janeza Pavla II. (1989, dopolnjena izdaja 1996), Kapucini na Slovenskem v zgodovinskih virih (1994) in Sveto leto (2001). Poljudne prispevke je objavljal v domačem tisku: v Družini celoletne rubrike: 1975 Zajemanje iz preteklosti, 1976 Jugoslovanske škofije, 1981-1984 Mejniki, 1999-2000 Sveto leto; v Ognjišču 1976 Samostani, duhovna žarišča, v Srečanjih 1976 Kapucinski red na Slovenskem, 1977-1978 Zgodovina frančiškanskega laiškega gibanja.
