Janez Bogataj
(4 predmetov)
Janez Bogataj se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Po diplomi iz etnologije in zgodovine umetnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu (od 1972 do 1974). Leta 1974 je bil asistent stažist na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU.
Od leta 1975 do leta 1987 je bil asistent, nato do leta 1993 docent, ter zatem do leta 1998 izredni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Več mandatov je bil predstojnik oddelka in član številnih komisij in odborov.
Od leta 2003 do leta 2011, ko se je upokojil, je bil vodja katedre za slovensko etnologijo. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Raziskovalec etnologije Slovencev in Slovenije
Temeljno področje njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Slovenije in območij zunaj nje s slovenskim prebivalstvom. Opravil je številne raziskave s področij rokodelstva, kulinarike in gastronomije, kulturne dediščine, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Je avtor aplikativnih projektov in elaboratov z navedenih področij, sistema vrednotenja in ocenjevanja rokodelskih izdelkov ter soavtor Strategije gastronomije Slovenije.
Predaval je tudi na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem v Portorožu in na oddelku za oblikovanje ljubljanske likovne akademije.
Prejemik reda za zasluge
Njegova bibliografija šteje več kot 2000 enot, od teh je več kot 70 knjig, pri katerih je avtor ali soavtor. Za svoje delo je prejel več slovenskih ter tujih priznanj in nagrad. Leta 2015 je prejel državno odlikovanje red za zasluge za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Bogataj kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu.
Od leta 1975 do leta 1987 je bil asistent, nato do leta 1993 docent, ter zatem do leta 1998 izredni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Več mandatov je bil predstojnik oddelka in član številnih komisij in odborov.
Od leta 2003 do leta 2011, ko se je upokojil, je bil vodja katedre za slovensko etnologijo. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Raziskovalec etnologije Slovencev in Slovenije
Temeljno področje njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Slovenije in območij zunaj nje s slovenskim prebivalstvom. Opravil je številne raziskave s področij rokodelstva, kulinarike in gastronomije, kulturne dediščine, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Je avtor aplikativnih projektov in elaboratov z navedenih področij, sistema vrednotenja in ocenjevanja rokodelskih izdelkov ter soavtor Strategije gastronomije Slovenije.
Predaval je tudi na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem v Portorožu in na oddelku za oblikovanje ljubljanske likovne akademije.
Prejemik reda za zasluge
Njegova bibliografija šteje več kot 2000 enot, od teh je več kot 70 knjig, pri katerih je avtor ali soavtor. Za svoje delo je prejel več slovenskih ter tujih priznanj in nagrad. Leta 2015 je prejel državno odlikovanje red za zasluge za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Bogataj kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu.
Janez Bogataj se je rodil leta 1947 v Ljubljani. Po diplomi iz etnologije in zgodovine umetnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot kustos etnolog v Dolenjskem muzeju v Novem mestu (od 1972 do 1974). Leta 1974 je bil asistent stažist na Inštitutu za slovensko narodopisje pri SAZU.
Od leta 1975 do leta 1987 je bil asistent, nato do leta 1993 docent, ter zatem do leta 1998 izredni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Več mandatov je bil predstojnik oddelka in član številnih komisij in odborov.
Od leta 2003 do leta 2011, ko se je upokojil, je bil vodja katedre za slovensko etnologijo. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Raziskovalec etnologije Slovencev in Slovenije
Temeljno področje njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Slovenije in območij zunaj nje s slovenskim prebivalstvom. Opravil je številne raziskave s področij rokodelstva, kulinarike in gastronomije, kulturne dediščine, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Je avtor aplikativnih projektov in elaboratov z navedenih področij, sistema vrednotenja in ocenjevanja rokodelskih izdelkov ter soavtor Strategije gastronomije Slovenije.
Predaval je tudi na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem v Portorožu in na oddelku za oblikovanje ljubljanske likovne akademije.
Prejemik reda za zasluge
Njegova bibliografija šteje več kot 2000 enot, od teh je več kot 70 knjig, pri katerih je avtor ali soavtor. Za svoje delo je prejel več slovenskih ter tujih priznanj in nagrad. Leta 2015 je prejel državno odlikovanje red za zasluge za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Bogataj kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu.
Od leta 1975 do leta 1987 je bil asistent, nato do leta 1993 docent, ter zatem do leta 1998 izredni profesor na oddelku za etnologijo in kulturno antropologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Leta 1998 je bil izvoljen v naziv rednega profesorja. Več mandatov je bil predstojnik oddelka in član številnih komisij in odborov.
Od leta 2003 do leta 2011, ko se je upokojil, je bil vodja katedre za slovensko etnologijo. Leta 2011 mu je Univerza v Ljubljani podelila naziv zaslužnega profesorja.
Raziskovalec etnologije Slovencev in Slovenije
Temeljno področje njegovega raziskovalnega in pedagoškega dela je etnologija Slovenije in območij zunaj nje s slovenskim prebivalstvom. Opravil je številne raziskave s področij rokodelstva, kulinarike in gastronomije, kulturne dediščine, turizma, poslovnih, promocijskih in protokolarnih daril, šeg in navad, karakterologije in likovnega obzorja. Je avtor aplikativnih projektov in elaboratov z navedenih področij, sistema vrednotenja in ocenjevanja rokodelskih izdelkov ter soavtor Strategije gastronomije Slovenije.
Predaval je tudi na Fakulteti za turistične študije Univerze na Primorskem v Portorožu in na oddelku za oblikovanje ljubljanske likovne akademije.
Prejemik reda za zasluge
Njegova bibliografija šteje več kot 2000 enot, od teh je več kot 70 knjig, pri katerih je avtor ali soavtor. Za svoje delo je prejel več slovenskih ter tujih priznanj in nagrad. Leta 2015 je prejel državno odlikovanje red za zasluge za prispevek k prepoznavnosti in visokemu vrednotenju slovenske etnografske dediščine. Kot so zapisali v utemeljitvi, je Bogataj kot poznavalec etnoloških posebnosti, ki so se zarisovale v slovenski narodni značaj skozi življenjske okoliščine, tradicijo in zgodovino, postal pomemben glas varovanja, visokega vrednotenja in promocije slovenske kulturne dediščine med Slovenci doma in po svetu.
