Žito je bilo mogoče shraniti, kar je omogočilo ustvarjanje zalog in ustaljeno življenje ter preskrbo ljudi z osnovnima živiloma, kašo in kruhom. Vzredili so živali, kot so ovca, koza, govedo in svinja. Izjemno pomemben je bil izum keramičnega posodja, saj so se s kuhanjem korenito spremenile prehranjevalne navade. Z olajšanim dostopom do hrane se je povečalo prebivalstvo, začela se je delitev dela, proizvodni presežki so spodbudili trgovino, vse to pa je vodilo k družbenemu razslojevanju. Na Bližnjem vzhodu so žita gojili od najzgodnejšega neolitika, v srednji Evropi pa od okoli 6. tisočletja pr. Kr. Najstarejša srednjeevropska žita so različne vrste pšenice (rod Triticum) in ječmena (rod Hordeum). Proso, oves in rž so se v srednji Evropi uveljavili v bakreni dobi.

Žetveni noži

Hkrati z začetkom poljedelstva so se pojavila tudi žetvena orodja. Predhodniki srpov so bili žetveni noži. To so bili ravni, koščeni ali leseni držaji z utorom, v katerega...