Za svojevrstne nedvomno veljajo tradicionalne krakovske jaslice »šopke« (szopka v prevodu pomeni hlevček, tudi drvarnica, op. a.), ki izvirajo iz poljske tradicije. Leta 2018 so bile »šopke« vpisane na reprezentativni seznam svetovne nesnovne kulturne dediščine človeštva. Prijetno vzdušje, ki veje iz topline svete družine, v Krakovu traja nekoliko dlje, saj je mesto navadno še vse do marca v znamenju ljubkih, preprostih jaslic.

Sozvočje tradicije in legend

Izdelovanje Kristusovih jaslic, ki so ljudem obarvale praznični advent in božič ter jih z upodobljeno bukolično vsebino, prizori, prežetimi z realističnim vsakdanjim življenjem in idilo, popeljale v svet preprostosti in skromnosti, ima v Krakovu že dolgo tradicijo. Samonikla navada izdelovanja in postavitve preprostega božjega hlevčka v domače okolje ima svoje korenine v 19. stoletju, priljubljena šega je bila značilna zlasti za krakovska predmestja.

Pri izdelovanju ljudskih jaslic se napajajo iz bogatega izročila krakovskih legend in njihovih junakov.

Njeni idejni pobudniki so bili preprosti gradbeni delavci, ki so si v jesensko-zimskem času ob svojem bornem dohodku iskali dodatne vire zaslužka. Iz lepenke in mehkejših vrst lesa so izdelovali prenosne odre za uprizarjanje lutkovnih predstav s tematiko Kristusovega rojstva. 

Navada, ko so v božičnem obdobju po različnih krajih in vaseh nastopali z ročno izdelanimi »šopkami«, je kmalu obrodila sadove in se razmahnila v pravcato koledovanje. Več desetletij je za božič na krakovski Glavni trg privabljala številne gledališke skupine iz različnih krajev, predvsem iz Malopoljske. Navada je bila, da so premožnejše družine nato kolednike v zahvalo povabile domov in jih praznično pogostile. Po prvi svetovni vojni je ta priljubljena božična šega za nekaj časa zamrla, nato pa so jo v nekoliko spremenjeni obliki ponovno obudili 21. decembra 1937.

Udeleženci natečaja »šopke« vsako leto prvi četrtek v decembru simbolično razporedijo ob spomeniku poljskega romantičnega pesnika Adama Mickiewicza na Glavnem trgu. FOTO: Zgodovinski muzej mesta Krakov

Od takrat v Krakovu vsako leto, z izjemo ponovne prekinitve za časa trajanja druge svetovne vojne, organizirajo nagradni natečaj za izdelavo jaslic, ki je zelo odprtega značaja. Na njem lahko sodelujejo vsi, od rokodelcev, rezbarjev, mizarjev, posameznih navdušencev do šolskih in celo predšolskih skupin. 

Za razliko od prvotne gledališke zasnove in gostujočih, tudi pouličnih lutkovnih predstav tradicionalnih »šopek« je dandanes osnovni namen izdelanih jaslic pričarati estetski užitek in povabiti k sodelovanju čim več ljudi. Estetski navdih, energija in strast do ohranjanja dediščine izdelovanja ljudskih jaslic so neizčrpni, saj se napajajo iz bogatega izročila krakovskih legend in njihovih junakov.

Krakovske jaslice na ogled v Ljubljani!

Za ogled krakovskih jaslic vam letos ne bo treba vse do Poljske. Slovenski etnografski muzej (SEM) v svojem jubilejnem letu, ko praznuje 100-letnico obstoja, gosti razstavo Poljske jaslice, ki jo je pripravil Državni etnografski muzej v Varšavi v sodelovanju s SEM. Na razstavi si lahko ogledate tudi film, ki je nastal ob pripravi nominacije za vpis krakovskih jaslic na Unescov Reprezentativni seznam nesnovne kulturne dediščine človeštva. Na ogled do 28. januarja 2024.

Prebrali ste del članka, ki je bil v celoti objavljen v reviji Praznična, zima 2023. Sledite Praznični tudi na Facebooku in Instagramu.