Stopati v prihodnost po pravi poti, dajati našemu delu prave poudarke, delati smiselne stvari – vse to so potencialni sadovi sinode, ki si jih tisti, ki imamo Cerkev radi, lahko le želimo. 

Toda: kako priti do takšnih sadov?

Predstavljajmo si, da bi nam sinoda kot strela z jasnega postregla s pravimi rešitvami. Da bi kar naenkrat dobili kristalno kroglo, ki bi nam povedala, kaj storiti. Bi se te rešitve po takšnem videnju izvedle? Bi bili sploh usposobljeni za njihovo izvajanje? Verjamem, da ne. 

Rešitve nam ne morejo biti vsiljene od zunaj, dozoreti morajo v naših glavah in srcih. Zato je sinodalni proces pomembnejši od samega rezultata. Kar se zgodi na srečanjih, je pomembnejše od končnega dokumenta. 

Zaupati v sinodalni proces pomeni pustiti vzgibom, da počasi, skozi več srečanj, dozorevajo v nas in da se ob tem tudi usposabljamo za njihovo izvajanje.

Sinodalni proces...