Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Libanon, med pravljico in resničnostjo

Za vas piše:
Barbara Babnik
Objava: 20. 03. 2023 / 12:12
Oznake: Svet in ljudje
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 20.03.2023 / 12:41
Ustavi predvajanje Nalaganje
Libanon, med pravljico in resničnostjo
Svet in ljudje
Baalbek je raj tudi za (ljubiteljske) fotografe, ki jih navdušuje antični svet. FOTO: Petra Pogorelc in Barbara Babnik

Libanon, med pravljico in resničnostjo

Verjetno najpogostejše vprašanje pred našim potovanje v Libanon je bilo povezano z varnostjo. V resnici je Libanon za obiskovalce varnejši, kot bi si mislili glede na poročanje medijev in razna vladna priporočila, ki večinoma nimajo preverjenih informacij. Na licu mesta smo hitro spoznali, da Libanon po vsem prestanem nujno potrebuje turizem, domačini pa si tudi želijo, da bi se negativne predstave o njihovi domovini čim prej končale.

Libanon je majhna, za pol Slovenije velika država na Bližnjem vzhodu, ki jo na severu in vzhodu obdaja Sirija, na jugu Izrael, na zahodu pa Sredozemsko morje. Kljub svoji majhnosti velja za najbolj raznoliko bližnjevzhodno državo, ki združuje arabsko in evropsko sredozemsko kulturo v ljubezni do dobrega vina in odlične kulinarike, pri čemer pa svojega pravega arabskega značaja nikoli ne izgubi. V spominu mnogih je še vedno »Švica Bližnjega vzhoda«, a sloves, ki ga je dežela imela v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja, se je kmalu razblinil. Libanon trenutno ni v najboljšem obdobju, a je za obiskovalce v resnici raj gostoljubnosti.

Nemirni časi

Deželo so oblikovale različne kulture in ljudstva, od starodavnih feničanskih trgovcev do rimskega in bizantinskega cesarstva, križarjev, mamelukov in otomanske vladavine, ob koncu prve svetovne vojne pa je Društvo narodov, predhodnik današnje OZN, province poverilo Franciji. Ta se je iz Libanona umaknila po drugi svetovni vojni, v samostojnem Libanonu pa so se začela izmenjavati obdobja miru in politične nestabilnosti, ki jim je sledila dolgotrajna državljanska vojna. V času nedavne sirske vojne je Libanon sprejel okoli poldrugi milijon sirskih beguncev, mnogi od njih še vedno prebivajo v begunskih taboriščih na severu.

Nekdaj ekonomsko stabilna država z navidez močnimi in uglednimi finančnimi institucijami, ki so svojim strankam ponujale bančno tajnost in odlične obrestne mere, se je izkazala za gospodarsko utvaro.

Nekdaj ekonomsko stabilna država z navidez močnimi in uglednimi finančnimi institucijami, ki so svojim strankam ponujale bančno tajnost in odlične obrestne mere, se je izkazala za gospodarsko utvaro. Po dolgi in kruti državljanski vojni, ki je divjala med letoma 1975 in 1990, in vmesnimi konflikti z Izraelom, so si libanonske vlade prizadevale državi povrniti nekdanji ugled, a gospodarski zlom, ki ga je Libanon doživel pred približno štirimi leti, je bil neizbežen. V hudo revščino je pahnil delavski, srednji in zlasti manj privilegiran razred, ki do svojih prihrankov v bankah ne more več. Banke so zaprte. Sem in tja komu prekipi, vdre v banko, zahteva svoj denar nazaj in postane za nekaj dni »junak«. A večina je svoje prihranke že zdavnaj odpisala in začela znova.

Libanon je leta 2020 poleg epidemije koronavirusne bolezni pretresla še huda eksplozija amonijevega nitrata, shranjenega v bejrutskem pristanišču, in povzročila več kot 200 smrti in 7.000 ranjenih, najmanj 300.000 ljudi pa je ostalo brez doma.

Po poteh križarjev v sončnem Biblosu. FOTO: Petra Pogorelc in Barbara Babnik

Dežela raznolikosti

Libanonci so zelo ponosen, iznajdljiv in gostoljuben narod, ki nekako vedno najde pot naprej. Konec leta 2022 smo se tako podali v Libanon s pričakovanjem, da nas dežela ne bo pustila ravnodušnih. Libanon nudi marsikaj, od starodavnih rimskih in feničanskih ruševin, odlično ohranjenih gradov, impresivnih apnenčastih jam, zgodovinskih cerkva in mošej, čudovitih plaž ob Sredozemskem morju, mogočnih ceder, svetovno znane libanonske kuhinje in pestrega nočnega življenja, pa do idiličnih gorskih smučišč. Vsaj v tem delu morda še vedno malce spomni na nekdanjo primerjavo s Švico.

V Bejrut smo prispeli sredi noči, vizum so nam hitro in brezplačno uredili na letališču, zunaj pa nas je presenetila tema kot v rogu. Mesto zaradi redukcij elektrike, razen redkih izjem, ni osvetljeno.

Potovali smo v organizirani skupini, saj je tako po Libanonu trenutno najenostavneje potovati. V Bejrut smo prispeli sredi noči, vizum so nam hitro in brezplačno uredili na letališču, zunaj pa nas je presenetila tema kot v rogu. Mesto zaradi redukcij elektrike, razen redkih izjem, ni osvetljeno. Domačini jo imajo na voljo le v določenih urah dneva, a tega kot turist v hotelih niti ne opaziš, saj uporabljajo generatorje. Nadine, lokalna turistična vodnica, ki je bila ves čas z nami, je prijazno rekla, da smo vedno dobrodošli tudi pri njej doma, a se bomo v tem primeru morali sprijazniti, da nam elektrika ne bo ves čas na voljo.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Svet in ljudje 2/2023. Revijo lahko kupite tukaj. Spremljajte nas tudi na Facebooku.

Kupi v trgovini

Novo
Izpostavljeno
Svet in ljudje
49,90€
Nalaganje
Nazaj na vrh