Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Napotki za pastoralno načrtovanje v župniji

Za vas piše:
Matej Cepin
Objava: 15. 10. 2021 / 20:57
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 15.11.2021 / 10:51
Ustavi predvajanje Nalaganje
Napotki za pastoralno načrtovanje v župniji
"Pastoralno načrtovanje razumem kot skupno iskanje poti v boljši svet po navdihu Svetega Duha," pravi Matej Cepin. Foto: Brigita R. Perše

Napotki za pastoralno načrtovanje v župniji

Nekateri pravijo, da se Bog najslajše smeji, ko mi načrtujemo. Po eni strani je to res. Naša pota niso njegova pota, prav tako ne misli, in brez njegovega blagoslova ne moremo storiti ničesar. Vendar pa to še ne pomeni, da je pastoralno načrtovanje nesmiselno. Ključno vprašanje je, komu v procesu načrtovanja prisluhnemo: lastnemu egu ali Svetemu Duhu?

Kaj je načrtovanje?

Pastoralno načrtovanje razumem kot skupno iskanje poti v boljši svet po navdihu Svetega Duha. Naj to opredelitev nekoliko podrobneje pojasnim. Verjamem, da Gospod za nas želi boljši svet oz. da nam ga privošči. Verjamem pa tudi, da pri ustvarjanju boljšega sveta pričakuje naše sodelovanje, našo lastno dejavnost. Želi, da k ustvarjanju boljšega sveta prispevamo tudi mi sami. Da sadimo, on pa bo dajal rast.

Skozi načrtovanje zato iščemo in razločujemo, kam nas Bog kliče, ter skušamo z darom svojega razuma to tudi ubesediti. Dragoceno je, ko to delamo skupaj, saj s tem uravnavamo naše misli tako drug z drugim kot tudi z Njim.

Izguba časa?

Načrtovanje se pogosto zdi izguba časa in marsikdaj tudi je. Posebej takrat, ko ga opustimo na sredini ali ko načrtovanju ne sledi izvedba. Razlogi za to so lahko različni. Morda je že samo načrtovanje teklo s figo v žepu oz. brez resnega namena načrt tudi izvajati.

Morda ni pravega voditelja, ki bi za izvajanje načrta prevzel odgovornost. Morda načrta večina ni vzela za svojega ali pa ta zaradi nepredvidenih sprememb ni več ustrezen.

Načrtovanje se pogosto zdi izguba časa in marsikdaj tudi je.

Kaj je dobro vedeti, preden začnemo pastoralno načrtovanje?

Da se to ne bi zgodilo, navajam nekaj priporočil. Predlagam, da se v ekipi, s katero načrtujete (npr. ŽPS), o njih že pred začetkom načrtovalnega procesa odkrito pogovorite in ocenite, ali so pogoji za vaše uspešno načrtovanje izpolnjeni. Če so z eno ali več navedenih točk povezane negotovosti, morda še ni pravi čas za načrtovanje in je potrebno najprej odpraviti te.

1. Načrtovanje naj bo skupinsko delo

Načrta ne delajte sami! Skupina ima različne darove, ki se med seboj dopolnjujejo. V skupini se ideje izčistijo skozi izražanje različnih vidikov. Poleg tega pa bodo v načrt praviloma verjeli le tisti, ki so k njemu tudi nekaj prispevali. Če je to le en sam človek, ta kmalu ne bo imel navdušenih sodelavcev.

2. Pričakujte, da vam bo vzelo čas

Načrtovanje ni enkraten dogodek, ampak proces. Običajno tak proces vzame vsaj pol leta, morda še več. Tudi nekajdnevno skupno bivanje običajno še ne prinese dobrega načrta, saj je potrebno določene stvari vmes tudi prespati. Načrt se sicer da spisati tudi hitreje, vendar: ali ga bodo navzoči potem vzeli za svojega?

3. Upoštevajte raznolike poglede

Skušnjava tistih, ki načrtujejo, je pogosto ta, da v proces sprejmejo le ljudi iz svojega miselnega kroga. Vsaka skupnost, ki nekaj počne, ima tudi opozicijo. Vključevanje raznolikih oseb in skupin sicer vzame več časa, vendar je končni izdelek praviloma veliko boljši.

4. Poiščite zunanjega moderatorja

Vlogi vodje in moderatorja sta med seboj običajno nezdružljivi. Preveč sta si različni. Če od vodje pričakujemo, da pokaže ali vsaj potrdi smer, si moderator tega ne sme privoščiti. Skrbeti mora za proces in združevanje vseh pogledov v smiselno celoto, s čim manj pristranskosti. Udeleženci načrtovalnih procesov običajno šele po koncu rečejo: »Koliko laže je to početi z zunanjim moderatorjem, z nekom, ki te vodi skozi proces!«

5. Pojdite v globino

V pastoralnem načrtovanju ima globina lahko več razsežnosti. Najprej pomeni, da se pogovarjamo tudi o zakaj, ne le o kaj in kako bomo počeli. Pomeni tudi nameniti dovolj časa za molitev, za prisluškovanje Bogu in razločevanje, kaj nam želi povedati. In ne nazadnje globina pomeni tudi resnično soočenje argumentov, pa čeprav to lahko znatno podaljša čas načrtovanja.

Matej Cepin je direktor Socialne akademije. Foto: Tatjana Splichal

6. Določite nosilce

V pastoralnem načrtu boste verjetno opredelili nekaj ključnih pastoralnih izzivov oz. ciljev. Ti bodo predstavljali tiste najpomembnejše poteze v naslednjih nekaj letih, ki jih mora vaša župnija opraviti, da bo nadgradila svoje delovanje. Toda, pozor! Za vse ključne premike naj ne bo odgovoren en sam človek! Njihovo izvajanje porazdelite in vsak član ekipe naj počasi postaja strokovnjak na svojem področju.

7. Vztrajajte vse do financ

Pastoralni načrt pogosto predstavlja kup dobrih sklepov, ki pa na koncu ne dobijo dokončne podlage za izvedbo v finančnem načrtu. Pogosto se zgodi, da si v načrtu le zadamo dodatne naloge, ničesar pa ne opustimo. Pri financah se to kaže v konzervativnosti finančnih načrtov. Obnašamo se, kot da bomo s starim finančnim načrtom lahko izvajali čisto nove naloge.

8. Ne pozabite na spremljanje izvajanja

Že v času načrtovanja se dogovorite, kdo v ekipi bo odgovoren za spremljanje izvajanja vašega načrta ter kako bo to teklo. Priporočam srečanje ključnih izvajalcev načrta vsake 3 do 6 mesecev. Takšna srečanja imajo dvojno vlogo: 1) delujejo kot spodbude za izvajanje razvojnih nalog, ki jih sicer v množici drugih nujnih opravil zapostavljamo in 2) omogočajo prilagajanje načrta spremembam, ki pa se vedno dogajajo.

9. Drznite si sanjati

V Cerkvi kot instituciji, ki zaradi svoje narave pogosto teži k ohranjanju statusa quo, pa je še posebej pomembna ena lastnost ekipe: drznite si sanjati drugačen svet od današnjega, drugačno župnijo od današnje, druge ljudi, ki jih boste nagovorili in se vam bodo pridružili, drugačne prijeme. Takšnim sanjam rečemo vizija. Navdihujoča vizija se skriva onkraj območja vašega udobja in tudi onkraj tistega, do česar lahko pridete s ponavljanjem starih vzorcev. Sanje so nujen element pastoralnega spreobrnenja!

Navdihujoča vizija se skriva onkraj območja vašega udobja in tudi onkraj tistega, do česar lahko pridete s ponavljanjem starih vzorcev.

Kako začeti?

Načrtovalna kultura župnije se ne more spremeni kar čez noč. Ne moremo pričakovati, da bo ŽPS, ki ni še nikdar skupaj načrtoval, čez mesec dni že ekipa z močno skupno vizijo in motivacijo za njeno uresničitev. Vsak korak proti takšnemu stanju pa šteje! Če ne veste, kako začeti, morda poskusite s tremi vprašanji:

  • Kakšno župnijo si predstavljamo, k ustvarjanju kakšne župnije nas Gospod kliče?
  • Katere darove imamo, da bi se naše sanje lahko uresničile?
  • Kaj lahko mi sami (ne dekan, škof, župan ali predsednik vlade) naredimo za uresničitev tega klica?

Vprašanja zastavljajte postopoma, poiščite dobrega moderatorja, ne pozabite na molitev, vzemite si dovolj časa, rezultate pa zapisujte. Morda bo prav to spodbuden prvi korak!

Članek je bil objavljen v reviji Cerkev danes, 4/2021, reviji za pastoralo in evangelizacijo. Revijo lahko prelistate TUKAJ. Posamezen izvod stane 5,95 evra, naročila: narocila@druzina.si, 01 360 28 28. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.

Kupi v trgovini

Cerkev danes
39,00€
Nalaganje
Nazaj na vrh