Zapri
Iskanje

Predstavljamo organiste

Za vas piše:
Matej Podstenšek
Objava: 22. 11. 2021 / 22:27
Čas branja: 4 minute
Nazadnje Posodobljeno: 19.04.2022 / 22:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Predstavljamo organiste

Predstavljamo organiste
"Vsak dan bi z veseljem igral na orgle pri frančiškanih na Tromostovju, na preizkus pa nas vse vabijo orgle v Kopru," pravi Medard Švigelj, organist na Rakeku. FOTO: Tatjana Splichal
Medard Švigelj je organist na Rakeku ter v Planini pri Rakeku.

V treh stavkih: kdo, od kod, kaj v življenju počnete?

Prihajam z Rakeka. Kot organist delujem na Rakeku ter v Planini pri Rakeku, s ponosom prepevam v pevskem zboru Dragonarji generala Maistra, na ljubljanski akademiji pa študiram sakralno glasbo.

Zakaj ste se odločili za glasbeno pot? Vas je kdo še posebej spodbudil k temu?

Kot otrok sem si želel igrati harmoniko. V glasbeni šoli Cerknica je bil oddelek za harmoniko že poln, pa me je mama vpisala h klavirju. Ure klavirja so bile milo rečeno precej viharne, toda mama je vztrajala in dokončal sem vseh šest let klavirja. V mojih gimnazijskih letih pa me je takratni rakovški župnik Ogrinc povabil, da bi se vpisal na Orglarsko šolo v Ljubljani. In sem se.

Najvažnejši vplivi na vas kot glasbenika?

Izpostavil bi organista Saša Freliha – Miša, človeka širokega glasbenega in tudi vsakršnega znanja, še širšega srca, s kilometri knjižnih polic, ki živi za glasbo in glasba živi njega. Nenazadnje ima vsak slovenski organist vsaj ene note aus der Bibliothek des Herrn Frohlich (iz knjižnice g. Freliha).

Kako vidite svojo prihodnost kot (cerkveni) glasbenik?

Glede svoje kariere si ne delam utvar. Kakor so mnoge druge discipline na udaru vihre sodobnega časa, tako je tudi s cerkveno glasbo. Toda človek obrača, Bog pa na koncu obrne.

Kaj vam pomeni sodelovanje pri bogoslužju?

Po eni strani preprosto vsakdanje delo, po drugi pa višek glasbenega udejstvovanja.

Kako ste kot glasbenik doživljali nedavne omejitve glede petja?

Velikonočno vigilijo smo kot prva Cerkev obhajali za zaprtimi vrati. Duhovnik in občestvo treh mož smo ob soju sveč izmenjaje brali berila in prepevali psalme (po šestem tonovskem načinu).

Katere skladatelje iz svetovne glasbene zakladnice, starejše ali sodobne, najraje poslušate in/ali izvajate, so vam najbližji, vas najbolj nagovorijo?

Če se omejim samo na orgelsko glasbo, bi to seveda bila Bachova glasba ter pa opus Maxa Regerja.

Najboljša/najlepša slovenska sakralna zborovska ali orgelska skladba po vašem okusu?

Sonata za orgle patra dr. Franceta Ačka.

Katere slovenske orgle bi vsak dan imeli pod prsti ali pa bi jih radi enkrat preizkusili?

Vsak dan bi z veseljem igral na orgle pri frančiškanih na Tromostovju, na preizkus pa nas vse vabijo orgle v Kopru.

Kdaj ob vseh obveznostih najdete čas za vadbo?

Med tednom se ure za vadenje zamaknejo v noč, sobote pa praviloma, po jutranji kavici s planinskima gospodoma, preživim na tamkajšnjem koru.

Koncert, ki je v zadnjem času na vas naredil največji vtis?

Prva slovenska izvedba Messiaenove simfonije Turangalila. V soboto pred koncertom je bila v dvorani Zavoda v Šentvidu predstavitev simfonije. Jesensko sobotno jutro je z Messiaenovo glasbo postalo še lepše.

To ni za moja ušesa! Katera glasba vam je najmanj pri srcu?

John Cage: 4'33''

Na kaj pomislite ob besedi tišina?

Na tišino pred sveto mašo ali pa pred koncertom. Trenutek spokojnosti, velikokrat vznemirjenosti, osredotočenosti na dogajanje, ki sledi.

Katero knjigo ste v zadnjem času prebrali in jo priporočate?

Vedno znova se vračam k eni izmed knjig v knjižnici organista Freliha, to je knjiga Juliusa Kugyja Delo, glasba, gore. To delo je zame credo orgelskega poklica.

S čim se poleg glasbe še ukvarjate?

Do nedavnega sem se profesionalno ukvarjal z računalništvom. Za človeka z žilico za tehniko je to precej udoben poklic, vendar glasba terja celega človeka. Tako sem ta poklic opustil.

S katero skladbo na samotni otok?

Romunski filozof Emil Cioran, ki je zagovarjal filozofski pesimizem, je o Bachovi glasbi zapisal naslednje: Bachova glasba je edini argument, ki dokazuje, da stvarjenja vesolja ni mogoče šteti za popoln neuspeh. Brez Bacha bi bil Bog popolna drugorazredna figura. Na samotni otok bi odšel s partituro Bachovega Pasijona po Mateju. Za nekatere norost, za druge Božja moč križa človeka ne pusti ravnodušnega.

Življenjsko geslo? Osebno geslo pri delu v glasbi?

Samo igrati je treba.

 

Članek je bil objavljen v novi številki revije Cerkveni glasbenik (5/2021). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Revija za cerkvene pevce in organiste, je dvomesečnik, ki prinaša predstavitve avtorjev in skladateljev ter njihova dela, notno prilogo, članke o glasbeni podobi bogoslužja ter ocene in kritike s cerkveno-glasbenega področja. Naročite jo lahko TUKAJ. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.

Nalaganje
Nazaj na vrh