Zapri
Iskanje

50-letnica ponovno obujene Orglarske šole v Ljubljani

Za vas piše:
Matej Podstenšek
Objava: 22. 11. 2021 / 22:00
Čas branja: 8 minut
Nazadnje Posodobljeno: 19.04.2022 / 22:41
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

50-letnica ponovno obujene Orglarske šole v Ljubljani

50-letnica ponovno obujene Orglarske šole v Ljubljani
Ob 50-letnici Orglarske šole v Ljubljani je na Teološki fakulteti potekal simpozij. FOTO: Orglarska šola
Na priložnostnem plakatu, s katerim je Orglarska šola v začetku letošnjega junija zainteresirane kandidate povabila na sprejemne izpite, je marsikomu verjetno padel v oči logotip, ki je spomnil na okroglega pol stoletja delovanja leta 1971 ponovno obujene šole, na kateri se je v vseh teh letih izobrazila cela vrsta slovenskih cerkvenih glasbenikov.

Častitljiv jubilej so v soboto, 23. oktobra, obeležili s simpozijem o delovanju in poslanstvu Orglarske šole, slovesnim zahvalnim bogoslužjem v ljubljanski stolnici, ki so ga glasbeno sooblikovali nekdanji in sedanji učenci in profesorji, ter z orgelskim koncertom, ki je sklenil celodnevno dogajanje.

Korenine segajo v 19. stoletje

Leta 1877 ustanovljeno Cecilijino društvo v Ljubljani je imelo že od vsega začetka zelo jasno predstavo o tem, da mora za uresničitev svojih ciljev v prvi vrsti poskrbeti za ustrezno izobrazbo organistov. Na prvem občnem zboru 14. junija 1877 je bilo tako med drugim oznanjeno, da se oktobra istega leta pričenja pouk na orglarski šoli, ki ji je takratni ljubljanski nadškof Janez Pogačar namenil prostore v Alojzijevišču na Poljanski cesti.

Trošt je v ta namen ustanovil tridnevne tečaje za že delujoče organiste.

Pod dolgoletnim vodstvom Antona Foersterja in Stanka Premrla ter krajši čas Venceslava Snoja je šola delovala vse do konca šolskega leta 1943/44, ko zaradi vojnih razmer in pomanjkanja učencev ni bilo več mogoče izvajati pouka. A tudi po koncu vojne v spremenjenih družbeno-političnih razmerah ponovna oživitev šole ni prišla v poštev. Potem ko Mirko Cuderman, ki je leta 1967 pričel zasebno poučevati teorijo glasbe in orgle, z idejo o šoli ni uspel, je oktobra 1970 novoimenovani vodja stolnega kora Jože Trošt, ki se je malo pred tem vrnil s študija v Rimu, dobil nalogo, da poskrbi tudi za organizacijo izobraževanja cerkvenih glasbenikov. Trošt je v ta namen ustanovil tridnevne tečaje za že delujoče organiste – ti februarski tečaji so redno potekali v letih od 1971 do 1986 – hkrati pa je za jesen 1971 napovedal pričetek šolanja bodočih generacij cerkvenih glasbenikov. Zaradi takratnih političnih razmer je bilo namenoma izbrano manj vpadljivo ime Orglarski tečaj, pouk pa je uradno potekal pod okriljem Teološke fakultete, saj v tistem času oblast samostojne šole ne bi dovolila.

Vloga orglarske šole

Orglarski tečaj se je v letih in desetletjih, ki so sledila, soočal s številnimi izzivi, v vsem tem času pa je ostajal zvest svojemu osnovnemu poslanstvu ter vzgojil vrsto glasbenikov, ki predvsem v župnijah ljubljanske metropolije skrbijo za glasbeno podobo bogoslužja. Letošnjo 50-letnico ponovne obuditve organiziranega izobraževanja cerkvenih glasbenikov v Ljubljani so v ustanovi, ki že nekaj časa ponovno deluje pod imenom Orglarska šola, izkoristili za nekoliko bolj poglobljen pogled v preteklost in prihodnost.

Na orgelskem koncertu po slovesni zahvalni maši so se predstavili profesorji in učenci Orglarske šole. FOTO: Orglarska šola

Zanimiva predavanja na simpoziju ob 50-letnici

Kot omenjeno, je 23. oktobra v dvorani Teološke fakultete v Ljubljani potekal simpozij z naslovom Orglarska šola v Ljubljani in njena vloga v glasbeno-liturgičnem kontekstu v Sloveniji. Po uvodnem pozdravu sedanjega ravnatelja Gregorja Klančiča in molitvi nadškofa Stanislava Zoreta smo lahko prisluhnili desetim predavateljem, ki so v treh ločenih sklopih orisali zgodovino Orglarskega tečaja, metodiko poučevanja na šoli ter njeno prihodnjo vlogo v luči potreb Cerkve na Slovenskem.

Kot prvi je o zgodovini ljubljanske Orglarske šole, njeni usodi po drugi svetovni vojni ter o prizadevanjih za obuditev šole spregovoril Rafko Valenčič, ki je leta 1971 sicer tudi sam sodeloval pri organizaciji prvega tridnevnega tečaja za organiste. Sledilo je predavanje Petra Gruma o prvih treh desetletjih delovanja Orglarskega tečaja, ko je bilo med drugim potrebno postaviti nove temelje cerkvene glasbe v korenito spremenjeni liturgični situaciji.

Delovanje šole v letih od 2001 do danes, ko je bila usoda šole nekaj časa celo pod vprašajem, v tem času pa je Jože Trošt ravnateljske vajeti predal v roke Gregorja Klančiča, je podrobneje predstavila Aleksandra Gartnar Kastelic. Sledil je sklop predavanj o pedagoškem delu na šoli, v katerem so svoje izkušnje poučevanja opisali nekdanji in sedanji profesorji.

O izzivih poučevanja harmonije in kontrapunkta smo izvedeli iz zapisa Janeza Osredkarja, sicer člana prvotne profesorske zasedbe; ker se simpozija ni mogel udeležiti, je njegovo razmišljanje prebral Gregor Klančič. Posebej zanimiv je bil pogled Andreja Missona in Leona Kernela, ki sta se na šoli sprva sama izobraževala, kasneje pa na njej delovala tudi kot profesorja.

Polona Gantar, ki na ljubljanski Orglarski šoli že vrsto let poučuje orgle, je v svojem predavanju osvetlila pomen treh zvezkov Šole za orgle Angele Tomanič tako za delo učencev na orglarski šoli kot tudi v širšem kontekstu orgelskega izobraževanja pri nas. Zadnji sklop predavanj je uvedlo razmišljanje Ivana Florjanca o bistvu glasbe za človekov obstoj in razvoj ter o vlogi glasbe v različnih momentih slovenske zgodovine.

V nadaljevanju je s. Božena Kutnar pomen liturgične vzgoje za oblikovanje cerkvenih glasbenikov povezala z nujo, da bogoslužna glasba preseže meje estetsko všečnega in se v večji meri posveti vzpostavljanju pristnega stika med Božjim in človeškim. V sklepnem razmišljanju je Gregor Klančič povzel ključne ugotovitve simpozija ter še enkrat podčrtal velik pomen ustrezne izobrazbe cerkvenih glasbenikov, za kar si želi Orglarska šola v Ljubljani s svojim delovanjem še naprej prizadevati. Vsa predavanja bodo izdana v priložnostnem zborniku, ki bo obsegal še spomine učencev na čas šolanja in statistiko o delovanju šole.

Zbor nekdanjih in sedanjih slušateljev Orglarske šole, pod vodstvom Gregorja Klančiča. Na orgle je igral Rok Rakar. FOTO: Orglarska šola

Slovesna zahvalna maša z bogatim glasbenim programom in orgelski koncert

Po zaključku simpozija, ki se je dodobra razpotegnil v sobotni popoldan, so se udeleženci okrepčali s kosilom, nato pa je v kapeli Teološke fakultete sledila vaja, namenjena učenju pevskega programa za sodelovanje pri večernem bogoslužju. Dan, posvečen okrogli obletnici, je ob 18.30 sklenila slovesna zahvalna maša v stolnici, ki jo je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. V pridigi, ki je bila v celoti posvečena tej priložnosti, je pozdravil vse navzoče profesorje in slušatelje ter se spomnil tistih, ki se slavja niso mogli udeležiti. Vlogo cerkvene glasbe in glasbenikov je nato v luči slišanega odlomka iz Markovega evangelija primerjal z množico, ki je spremljala Jezusa, in nas ponovno spomnil, da je cerkvena glasba v službi bogoslužja. Ob koncu se je vsem zahvalil z besedami iz Prve kroniške knjige: Pojte mu, igrajte mu, premišljajte o vseh njegovih čudovitih delih (1 Krn 16,9).

Pri maši je pod vodstvom Gregorja Klančiča in ob orgelski podpori Roka Rakarja prepeval zbor nekdanjih in sedanjih učencev. Glasbena podoba bogoslužja je bila povsem v znamenju bogoslužnih skladb dolgoletnega vodje Orglarskega tečaja Jožeta Trošta: za vstop je zazvenela mogočna Gospodov dan na besedilo Filipa Terčelja; po prvem berilu smo med vrsticami psalma 24 odpevali To je rod tistih, ki iščejo Boga, pred evangelijem pa je zbor zapel alelujo z vrstico za navadne nedelje (Jaz sem pot, resnica in življenje); med pripravljanjem darov je zbor ubrano izvedel uglasbitev Meškovega besedila Mašnik kruh in vino v dar, med obhajilom pa je po evharistični O Božji kruh (sopran solo: Renata Vereš Klančič) vsa cerkev zapela Za nas si, Jezus, se rodil; za sklep smo slišali še skladbo Nov korak za novo upanje na besedilo Franca Juvana; uglasbitve nespremenljivih mašnih spevov so bile vzete iz Troštove Četrte maše.

Neposredno po maši je sledil še orgelski koncert, na katerem so se prav tako predstavili profesorji in učenci Orglarske šole. Uvodoma smo imeli redko priložnost prisluhniti dialogu orgel na obeh stranskih korih, ko sta Tereza Podlogar in Tilen Bajec izvedla učinkovito Sonato v F-duru Gaetana Piazze. Po dveh Bachovih delih – koralno predigro Schmucke dich, o liebe Seele in mogočni Preludij v c-molu sta izvedla Anton Semprimožnik, 4. letnik, ter nekdanji profesor na Orglarski šoli, Tomaž Nagode – je sledilo Milavčevim orglam nekoliko bolj »na kožo« pisano romantično obarvano nadaljevanje koncerta, ki ga je Nagode uvedel z znano Boellmannovo Priere a Notre-Dame. Prisluhnili smo še 1. stavku iz Rheinbergerjeve fantazijske Sonate št. 2 v As-duru v izvedbi Tilna Bajca, razgibano Tokato iz op. 129 Maxa Regerja je zaigral Jurij Kernel, 3. letnik, s Karg-Elertovo priložnosti primerno koralno predigro Ich dank dir, lieber Herre se je predstavil Tomaž Kavšek, prav tako učenec 3. letnika, nato pa je Tereza Podlogar izvedla 4. stavek iz Simfonije št. 3 Louisa Vierna. Koncert je posrečeno zaokrožilo še zadnje Troštovo delo tega večera, Finale iz 10. maše, ki ga je spretno zaigral Tine Likovič iz 4. letnika.

Pevsko sodelovanje pri zahvalni maši in koncert po njej sta pokazala prepričljiv nivo muziciranja, ki priča o dosedanjem kakovostnem delu na ljubljanski Orglarski šoli ter tudi za v prihodnje obeta, da bo šola – kljub številnim novim izzivom današnjega časa – še naprej uspešno vzgajala cerkvenoglasbeni podmladek, ki ga v naših župnijah še kako potrebujemo.

Članek je bil objavljen v novi številki revije Cerkveni glasbenik (5/2021). Revijo lahko prelistate TUKAJ. Revija za cerkvene pevce in organiste, je dvomesečnik, ki prinaša predstavitve avtorjev in skladateljev ter njihova dela, notno prilogo, članke o glasbeni podobi bogoslužja ter ocene in kritike s cerkveno-glasbenega področja. Naročite jo lahko TUKAJ. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin.

Nalaganje
Nazaj na vrh