Seveda nekaj dni traja, da se privadimo drug drugega in se zadeve umirijo, zato se z naše »parcele« občasno zasliši kak prepir(ček). Ker v kampu dalj časa bivamo blizu drug drugemu, opazim, da je pri večini drugih gostov v kampu drugače. Pri njih vlada tišina. Grobna tišina.

Od kod ta grobna tišina

Prvi razlog zanjo je običajno v tem, da nimajo toliko otrok. Drugi razlog za presenetljiv mir (ki jim ga včasih tudi zavidam) pa je, da tam dopustujejo pari, ki vse dni presedijo pred svojim šotorom, avtodomom ali prikolico in so preprosto tiho. Drug z drugim skoraj ne spregovorijo besede.

Jim niti ni treba, saj imajo vsak svoj telefon. Resda so tiho, a niso v tišini, saj vanje prek telefona buta hrup sveta.

Resda so tiho, a niso v tišini, saj vanje prek telefona buta hrup sveta.

Gotovo so razlogi za odtujenost teh parov tudi drugje in bi se tudi brez telefona v roki težko pogovarjali o čem več kot le o najnujnejših »kaj bomo pa danes jedli«, je pa »naš vsakdanji telefon« odlično mašilo. Mislim, zares odlično mašilo. Telefon ve o tem možu, tej ženi več, kot o njem ali njej ve njegova žena ali njen soprog. »Striček google« pozna vsa naša zanimanja, zna nam servirati reklame in novice natanko po našem okusu. Če smo med dopustom spremljali Pogačarja na Tour de France, smo lahko prepričani, da bomo novice iz sveta kolesarstva odslej prejemali dosti bolj pogosto. In še kakšno kolesarsko reklamo za povrh.

Ker so aplikacije in algoritmi narejeni tako, da želijo kar najbolj osebno slediti posameznemu uporabniku in njegovo »uporabniško izkušnjo« narediti tako, da bi le-ta želel na telefonu in posamični aplikaciji ostati kar najdlje, se s tem dogaja, da jim – vodeni od nebrzdanih interesov, želja in hrepenenj – sledimo vedno globlje, s tem pa se vedno bolj oddaljujemo drug od drugega, pa tudi od samih sebe in nenazadnje od namena, ki ga ima Stvarnik z nami. Nismo več svobodni soustvarjalci svojega življenja, temveč smo vedno bolj usužnjeni, saj lastnikom družabnih omrežij »usluge« plačujemo s svojim časom in pozornostjo.

Nismo več svobodni soustvarjalci svojega življenja, temveč smo vedno bolj usužnjeni.

Kakšna je pa vaša izkušnja?

Nad pari v kampu ali nad našimi najstniki se lahko prav po pravičniško zgražamo, kako zasvojeni so in kako neskončno dolgo so na svojih pametnih napravah, a če si dovolimo biti iskreni, moramo priznati, da tudi nas, starše; nas, »zrele kristjane«, prav tako hitro »odnese« to ali ono družbeno omrežje, branje novičk ali kaj podobnega.

Zdi se mi, da je pri vsem skupaj najbolj problematična ravno brezciljnost in brez-umnost, s katero običajno brskamo po telefonu. Zase vem, da se moram pogosto prav zavestno odločiti, da se »odklopim« od najljubše teme, ki mi jo servira moj »digitalni prijatelj«, ter se moram zavestno potruditi, da se ozrem okrog sebe in opazim ženo, otroka ali drugega bližnjega ob sebi.

Kje lahko najdem svobodo?

Svoboda, ki je poleg naše ustvarjalnosti eno temeljnih znamenj naše bogo-podobnosti, se torej začne z zavedanjem lastne šibkosti, nadaljuje pa se z močnim »zakaj-em«, s katerim se zavestno upremo temu, da bi »mašina« upravljala z nami, in začnemo mi upravljati z njo.

Svoboda se torej začne z zavedanjem lastne šibkosti, nadaljuje pa se z močnim »zakaj-em«.

V nasprotju z avtorjem knjige Digitalni minimalizem menim, da se moja svoboda pri uporabi pametnih naprav začne ravno v Appstore-u – torej v knjižnici aplikacij. Tam se lahko svobodno odločim, katero aplikacijo bom izbral in naložil na svoj telefon in katere ne.

Ko sem se recimo skušal odvaditi pretiranega poseganja po Facebooku na svojem telefonu, sem se po nekaj neuspelih poizkusih zmanjšanja uporabe odločil za radikalen korak in aplikacijo odstranil s telefona. Odkar jo uporabljam preko računalnika, jo uporabljam dosti manj.

Aplikacija, ki mi je spremenila življenje

Ko se zavestno in namenoma odločimo, katerih aplikacij ne bomo imeli več na svojem telefonu, lahko svobodno izberemo, katere pa želimo imeti. Kristjani imamo namreč kar nekaj odličnih možnosti, ki so nam lahko v pomoč pri naši duhovni rasti.

Zame je bila aplikacija Exodus 90 tista, ki mi je pred nekaj leti radikalno spremenila življenje na bolje.

Zame je bila aplikacija Exodus 90 tista, ki mi je pred nekaj leti radikalno spremenila življenje na bolje. Ker je ponujala odmik od drugih aplikacij in šuma tega sveta, obenem pa je priskrbela vsebinski okvir oz. pot, po kateri smo se skupaj s skupino mož odpravili na pot duhovne rasti. Pri tej izkušnji mi je bila najbolj v pomoč kombinacija vsebine, prejete skozi aplikacijo, in srečevanja v živo, kjer smo se možje spodbujali med seboj.

Prebrali ste del članka, ki je bil objavljen v reviji Božje okolje (04/2023).