Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Veliki Slovenci: Ema Krška

Za vas piše:
Kristina Vrčon Jejčič
Objava: 22. 02. 2023 / 09:35
Oznake: Mavrica
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 22.02.2023 / 10:38
Ustavi predvajanje Nalaganje
Veliki Slovenci: Ema Krška
Mavrica
FOTO: Wikipedia

Veliki Slovenci: Ema Krška

Poznaš kakšno Emo? Je tako ime tvoji sošolki, prijateljici, sorodnici? Ali veš, da je to ime najpogostejše ime med dekleti, rojenimi zadnjih 10 let v Sloveniji? Zelo znana oseba s tem imenom pa je bila prva slovenska svetnica sveta Ema Krška.

Sveta Ema Krška

Sveta Ema Krška se je na Kozjanskem v gradu Pilštajn okrog leta 983.  Njeni starši so imeli velike posestni na slovenskem ozemlju. Kot se za plemiško dekle spodobi, sta jo starša poslala v šole na nemški dvor. Želeli so, da se tam nauči vse, kar so plemiške dame morale znati.

Življenje kot iz pravljice

In koga je spoznala na nemškem dvoru? Svojega bodočega moža Viljema. Tudi Viljem je prihajal iz plemiške družine. Po poroki sta Viljem in Ema vladala precejšnjemu delu slovenskega ozemlja. Za tiste čase precej redko pa je bilo, da sta si bila Viljem in Ema res naklonjena, saj se je zgodba o njuni ljubezni preko ustnega izročila ohranila vse do danes. Dobila sta tudi dva sinova. Ali se ti takšna življenjska pot ne zdi kot pravljica?

Ema Krška z možem Vilijemom in svojima sinovoma. ILUSTRACIJA: Vesna Benedetič

Vse se obrne na glavo

Emino življenje se je kmalu spremenilo. Sin Hardvig naj bi umrl še kot otrok. Moža Viljema je umoril politični nasprotnik. Okrog leta 1035 pa je umrl še drugi sin Viljem.

Z moževo smrtjo je postala ena najbogatejših žensk svojega časa. Toda bogastvo Eme ni zanimalo. Za moževo dušo je želela poskrbeti tako, da je dala zgraditi cerkve, kjer naj bi molili za pokojnega moža. Tako sta nastali tudi cerkvi v Šentrupertu na Dolenjskem[1] in Vidmu ob Savi. Si ju že kdaj obiskal?

Ko je Ema ostala sama, se je odrekla svojemu bogastvu, ga razdelila med ljudi in darovala Cerkvi.[2] Dala je zgraditi samostan benediktink v Krki na Koroškem, kjer je tudi sama ostala do konca življenja.

Legenda o mošnji

Prav iz časa gradnje tega samostana izhaja zanimiva pripoved, kako so se delavci, ki so gradili samostan, pritoževali nad plačilom, ki jim ga je namenila Ema. Ker ni želela, da bi bili nezadovoljni, jim je ponudila mošnjo z denarjem in rekla, naj iz nje vzamejo toliko, kot si zaslužijo. Seveda so delavci želeli izkoristiti priložnost, vendar glej, iz mošnje so lahko potegnili samo toliko denarja, kolikor jim je pripadalo, vse ostalo jim je spolzelo med prsti.

Zakaj je Ema postala svetnica? 

Za to so zaslužni naši predniki, ki so začeli romati na njen grob in jo prositi za pomoč, kot so jo, ko je bila še živa in njihova kneginja.[1] Prav zaradi romarjev, ki so se hodili priporočat k Emi, so njen grob prenesli v cerkev v Krki, kamor še danes lahko poromamo. Zgledno krščansko življenje Eme Krške in uslišane prošnje romarjev so omogočile, da jo je papež leta 1287 razglasil za blaženo in 650 let kasneje za svetnico. [2]

Romarji na poti v krško stolnico. ILUSTRACIJA: Vesna Benedetič

Članek je bil objavljen v marčevski številki mavrice. Nanjo se lahko naročite po naši spletni trgovini. Hvala, ker z nakupom podpirate nastajanje kakovostnih katoliških vsebin za otroke in starše.


[1] Romar je v 15. stoletju v Mokronog prinesel čeveljc sv. Eme kot relikvijo in ga obul njenemu lesenemu kipu v grajski kapeli. Tam je ostal vse do 20. stoletja, ko ga je baronica podarila škofiji Krka, danes si repliko čeveljca svete Eme lahko ogledate v Mokronogu.

[2] Sveta Ema Krška je zavetnica krške škofije, nosečnic in porodnic, prav tako se lahko k njej priporočimo za zdravje oči.




[1] V cerkvi svetega Ruperta v Šentrupertu lahko vidiš na sklepniku oboka upodobljeno sveto Emo in njenega moža Viljema.

[2] Posesti, ki jih je Ema darovala salzburški škofiji, so omogočila nadškofu Gebhardu, da je ustanovil samostan v Admontu, ki velja za najbogatejši samostan na svetu.

Kupi v trgovini

Izpostavljeno
Mavrica
5,10€
Nalaganje
Nazaj na vrh