Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Ali na »tiho« nedeljo res ne smemo peti?

Cecilija Oblonšek
Za vas piše:
Cecilija Oblonšek
Objava: 06. 03. 2024 / 11:49
Čas branja: 6 minut
Nazadnje Posodobljeno: 06.03.2024 / 12:47
Ali na »tiho« nedeljo res ne smemo peti?
»Cerkev gleda v gregorijanskem petju lastno petje rimskega bogoslužja, zato naj ob enakih pogojih pri liturgičnih opravilih zavzema prvo mesto.« FOTO: Tatjana Splichal

Ali na »tiho« nedeljo res ne smemo peti?

V postnem času po naših cerkvah slišimo presunljive pasijonske pesmi, ki so od nekdaj nagovarjale vernega človeka in izražale njegovo pristno pobožnost ter sočutje do trpečega Gospoda.

Dvodelna struktura postnega časa

Treba pa se je zavedati, da ima postni čas značilno dvodelno zgradbo: obdobje od pepelnice do 5. postne nedelje, ko je v ospredju spokorniški značaj tega časa, kar se odraža tudi v péti in brani Božji besedi ter molitvah, in čas od 5. postne nedelje, ko se začne pasijonski del postnega časa, ki svoje speve in molitve osredinja na Kristusovo odrešilno trpljenje. Spokorniške pesmi v naši ljudski pesmarici skoraj popolnoma umanjkajo, zato je več kot nujno, da se ozremo v vsebino mašnih proprijev, to je spevov, ki jih predvidevajo liturgične pesmarice in Rimski misal ter jih lahko deloma pojejo tudi verniki.

V postnem času več liturgičnega petja kot sicer

Čudovite uglasbitve teh spevov obstajajo v obliki koralnih napevov, ki so za lažjo rabo po župnijah pripravljeni tudi v poenostavljeni obliki v pesmarici Preprosti gradual. Spoko...

Prispevek je dostopen samo za naročnike Družine.

Nazaj na vrh