Še ena Draga v pol­nem soncu, v vonju vinogradov, v znamenju do­ma in sveta, s predavatelji iz Londona, Celov­ca, Ljubljane. Še en utrip enotnega slovenskega kulturnega prostora, ob proslavi petnajste obletnice ustanovitve enega od sadov Drage, Svetovnega slovenskega kongresa. S katoliškim znamenjem v sredi­šču, z mašo, med katero italijanski škof spregovori v zborni slovenščini … Še ena lepa Draga, ki pa se je še posebej lepo končala, z zdomskim poudarkom, s petjem, z veličastnim basom Mar­ka Finka …
Iz Drage vedno odhajam z nečim, kar me potem kakšen dan zalezuje: kakšna misel iz predavanj, kakšno srečanje, kakšen odlomek pogovora … Na primer problem vere in naroda, ki ga je tako zrelo izpostavil petindvajsetletni celovški predavatelj. Ali srh kozmičnih razsežnosti, v katerega je uokviril naše bivanje in verovanje londonski predavatelj.
Še posebej pa me bo letos sprem­ljal spomin na besede, ki jih je izrekel eden izmed predavateljev, najvznemirljivejši med njimi: »Sloven...