Desni in levi razbojnik! Levi razbojnik sem vedno, ko se razburjam in godrnjam čez božjo previdnost. In to ni tako redko. Nepoboljšljiva sem, pa čeprav do vratu čepim v godlji in mi je kristalno jasno, da sem si sama zakuhala trpljenje, v katerem sem se znašla. Trmarim kot otrok in hočem, da me Bog takoj reši. Ker me ne usliši, se jezim nanj ali pa ga začnem ignorirati. Na koncu se celo prepričam, da me Bog tako in tako ne mara, ker bi mi sicer pomagal.

Sem tudi desni razbojnik in to takrat, ko mi je podarjena ponižnost. Vem, da sem po pravici v godlji, vendar se ne jezim na Boga, pač pa ga prosim za usmiljenje, za novo priložnost. Jezusova bližina povzroča v meni obžalovanje, željo po poboljšanju, spreobrnjenju. Ne smilim se sama sebi, pač pa se mi odpirajo nove poti, zasmrajeno stanje greha se razblini, dejansko prihaja vame kisik, življenje. In na lastni koži okušam, kaj je to raj. Raj je božja bližina. Zavest, da sem resnično ljubljena, kljub mojemu razbojništvu in pra...