Advent

»Rosite, nebesa, od zgoraj in oblaki naj dežujejo pravičnost. Odpre naj se zemlja in rodi rešitev« (Iz 45,8).

Advent je čas pričakovanja, čas ko se zasvetijo obzorja, ki budijo upanje. To je čas, ko je laže prepoznati izvor svetlobe in obrise teme. V svetlobi adventa prepoznava učenec Besede svoje darove in svoja bremena, svojo stisko in veselje, in se uči prav prositi. To je čas podvojene molit­ve in hrepenenja. Samo kdor hrepeni in prosi, lahko prejme.­ Advent je za učenca Bese­de izziv, odriniti čoln svo­jega poklica bolj na globoko, izpostaviti se klicu, ki ga je že ob rojstvu sveta vzljubil in ga kliče, da izpolni svoje poslanstvo. Morda pomeni to soočenje z neuspe­hom, z razočaranji, s praznimi mrežami, ki mu ostajajo v roki, kljub temu da se noč in dan trudi v čolnu svojih vsakdanjih odnosov. A šele po noči brez uspeha morejo učenci spoznati, da obilni lov ni plod njihovih naporov, znanja in volje, temve...