»Jaz sem vstajenje in življenje: kdor vame veruje, bo živel, tudi če umre« (Jn 11,25).

Znamenje nebeške gostije in dokončnega ljubezenskega občestva Boga s človekom na svatbi v galilejski Kani je prvo, obuditev mrtvega Lazarja pa zadnje od sedmih velikih Jezusovih znamenj (gr. se-meîon), ki jih predstavi evangelist Janez. Vsa znamenja razodevajo učlovečenje Boga v Jezusu, sestop božje slave (gr. dóxa) k ljudem in s tem dokončno zmago življenja. Moč večnega življenja (gr. zo-e-) je dar Duha, ki ne zaobide trpljenja in smrti, rešuje pa človeka prepuščenosti samemu sebi in svoji omejenosti (6,63). Moč življenja je vera v izpolnjevanju zapovedi ljubezni (13,34). Po tej veri postajamo eno z njim, ki »je ljubezen« (1 Jn 4,16). Ta vera nas združuje z njim tudi v trpljenju in smrti. Ne prihrani nam križa in smrti, temveč na križu in v smrti daruje dokončno življenje (gr. zo-e- aio-nos). Kristus ne sestopi s križa, da bi razodel...