Ne vem, ali sta bila učenca, ki sta potovala iz Jeruzalema v Emavs, res razočarana nad tamkajšnjimi dogodki in sta zato odhajala iz mesta. Tega ob branju evangeljskega odlomka 3. velikonočne nedelje ne zaznavam. Vidim pa, da sta v Jeruzalemu doživela nekaj, česar nista razumela, in da je Emavs tisti kraj, kjer sta prejela uvid v smisel tega, kar se je dogajalo. Vidim tudi, da je med Jeruzalemom in Emavsom pot, na kateri se jima pridruži Jezus, ju posluša in jima razlaga skriti pomen dogodkov.

Vidim se v teh dveh učencih. Opazujem svoj Jeruzalem, trenutke umiranja in vstajenja. Včasih jih prepoznam takoj, včasih moram na pot in na njej razmišljati o tem, kar se dogaja. Na tej poti ne morem brez Jezusa, ki mi kot sopotnik prisluhne, se z mano pogovarja, mi pomaga razumeti stvari, dogodke in njihov pomen. Če in ko ostajam v pogovoru z njim, se približava Emavsu - notranjemu kraju, kjer prepoznam Jezusa po tem, kar dela. Kjer mi on sam zagotovi, da nisem sama. To je edino zagot...