4. aprila
Z vlakom potujem nazaj v Köln. Med vožnjo dobim sporočilo, da je naše stanovanje v Bonnu že prazno, vse moje stvari pa v cimrinem avtomobilu. Lepa reč, ključev nove sobe še nimam, torej sem teoretično brezdomka ... Najprej gremo skupaj v bližnje semenišče molit za pokojnega papeža, ob štirih popoldne pa se spet prijavim na telefon in pomagam romarjem: »Weltjugendtagsbüro, Ana, guten Tag. Was kann ich für Sie tun?« Po delu me čaka še selitev v internat, kjer nas je sedaj 27 prostovoljcev.

10. aprila
Kot prostovoljka pomagam pri maratonu v Bonnu. Ob sedmih zjutraj začnemo svoje delo - smo garderoberji za »mali maraton«. Ker je temperatura blizu ničle, bi najraje še sama šla teč. Popoldne pomagamo kot »živa ograja« - precej nehvaležno delo je gledalcem vedno znova razlagati, da je cesta zaprta in da ni prehoda, ker je območje rezervirano za tekače.

od 16. do 17. aprila
Končno imam nekaj časa, da si uredim sobo. Dopoldne v trgov...