Hvaležen sem za vse tiste trenutke, ko mi Duh odpre oči srca, da vidim, slišim in čutim Stvarnika

»Zemlja je napolnjena z nebesi in vsak preprost grm gori v Bogu; toda samo tisti, ki vidi, si sezuje čevlje, ostali sedijo v bližini in nabirajo ribez.«
(Elizabeth Barrett Browning)

Spominjam se septembra 1994. Nepozabno lep mesec je bil. Imel sem namreč privilegij, da sem lahko pod blagoslovljenim vplivom Delavnic molitve in življenja - v katerih so me naučili, da je vsak delček stvarstva v bistvu božje ljubezensko pismo, namenjeno meni - in v tihi jesenski lepoti gozdov dan za dnem doživljal bližino Boga, ki je s svojo ljubeznijo zaznamoval vse, kar je ustvaril. Dneve sem - še kot študent gozdarstva - začenjal s polurnim sprehodom do poslopja Zavoda za gozdove in tam nekje na tričetrt poti se mi je jutro za jutrom pridružilo sonce. Sredi ceste sem - prevzet od težko pričakovane lepote - pokleknil in se zahvalil velikemu Ustvarjalcu življenja. Kako osrečujo...