»Kdor ima rajši …, ni mene vreden« (Mt 10,37)

Nenehno doživljamo, da hoče imeti vsak človek svoje življenje v lasti in oblasti. V tolikšni meri, kot mu to uspeva, postaja sebičen in svoje življenje izgublja. Ne živi kot sin ali hči niti kot brat ali sestra. Ker neha pripadati, izgublja tudi sebe. Dolga je šola, da se nam odpro oči, da življenja ni mogoče zadržati zase. V resnici je svoje življenje treba podariti. Ne le zato, ker smo umrljivi, ampak predvsem zato, ker živeti pomeni ljubiti, ljubiti pa pomeni podariti svoje življenje. Zastonj ljubiti, ker sem zastonj ljubljen. Kristjani torej življenja ne zavržemo, ampak ga iz ljubezni do Jezusa svobodno podarimo. Jezusa lahko nimamo radi. Ne moremo ga pa imeti manj radi kot očeta, mamo ali brate in sestre. Svobodna in globoka ljubezen do Jezusa ne more sobivati s posedovalnostjo, ki lahko člane iste družine, klana ali skupine zapre v svoj lastni krog.

Odrešenje je v tem, da imamo Jezusa radi nad vse drugo. V mo...