Poleti na naših vrtovih ne manjka raznovrstne zelenjave. V zadnjih letih buče, ki so jih včasih poznali le kot hrano za prašiče, spet pridobivajo veljavo.

V naših krajih gojimo štiri vrste buč: vrtne buče, buče velikanke ter muškatne in figovolistne buče. Vrtne buče so verjetno najbolj priljubljena in razširjena vrsta buč.

Cucurbita pepo izvira iz Mehike in ZDA, kjer jo imenujejo summer squash. To ime v jeziku Indijancev Narragansett pomeni približno: zelena stvar, ki jo jemo surovo. Pri nas pa je to bučka, navadna, vrtna ali poletna buča.

Vrsta združuje izredno pestrost sort, saj so buče lahko progaste, pisane, bradavičaste, rebričaste, gladke, okrogle, jajčaste, podolgovate ...

Za bučke je značilno ostro, trioglato zbrazdano steblo in petdelna, do glavne žile ostro narezana, pogosto marmorirana listna ploskev.

Med vrtne buče sodijo cukini, patišoni, rondini, želodaste buče, špagetarice, buče lučke, oljne buče in okrasne bučke...