Menih p. Hugo Rožnik: od pravnika do teologa, pesnika in pisatelja

V spominu Horjula najgloblje živi leto 1904, ko je pogorelo petindvajset hiš, med njimi tudi Rožnikova. To je bilo usodno za sina Franceta (rojen 1891), v katerem je že od rosnega otroštva tlela skrita želja, da bi šel v ljubljanske šole, ki bi mu odprle vrata do duhovništva. Obveljal je očetov sklep: Ostal boš na domačiji in pomagal pozidati novo hišo. Izučil se je potem za sedlarja; v prvi svetovni vojni (1914–1918) je bil avstrijski vojak. Ko se je vse to nekako uredilo, se mu je ponudila možnost odhoda v Ameriko. Tokrat ni nasprotoval; v njem je tlel skrit ponos: ni slabo imeti sina v Ameriki! V letu 1920 je France odplul čez oceane v ZDA: bil je delavec, zatem fotograf, voznik, notar ... Z lahkoto se je naučil angleščine, ob delu je veliko bral, obiskoval šole, srednje, visoke, najvišje, diplomiral iz prava, kot pravnik služboval po raznih ameriških mestih. Mnogo izkušenj si je nabral, spozna...