»Če me mama išče, povejte, da sem pri papežu,« smo brali na enem izmed napisov, ki so jih v Kölnu in okolici med 16. in 21. avgustom visoko dvigovali stotisoči mladih. Okrog 400.000 mam te dni ne bi smelo biti pretirano zaskrbljenih, s kom se družijo njihovi otroci … Bili so v dobri družbi, česar so se sami dobro zavedali. Dvajsetletna Belgijka Stephanie je ugotavljala: »Med mojimi prijatelji nihče ni veren, vera se jim zdi nekaj naivnega, nesmiselnega, nekaj, za kar je škoda časa … Jaz pa mislim drugače in se počutim tako domače, dobila sem toliko poguma …« Podobno sta razmišljali mladi glasbenici iz Kanade, kjer enako kot v drugih deželah (pre)obilja biti veren tudi ni ravno zadnji modni krik … Slovenski romarji si bodo zapomnili srečanje z desetimi mladimi Tadžikistanci, ki se niso mogli načuditi, koliko mladih pravzaprav veruje. V njihovi državi je vseh kristjanov tristo … Povsem drugačen vtis, kot so ga ti mladi prinesli iz svojih držav, pa je dajalo prizorišče na Marienfeldu,...