Velikokrat se mi zgodi, da imam priložnost slovensko novinarstvo in novinarje presojati tudi na drugi strani mikrofona, ne le kot ta, ki sprašuje, pač pa tudi kot tisti, ki novinarjem odgovarja. Tako se mi je pred dnevi zgodilo, da sem »dala« intervju znanki, recimo ji Eva, čeprav je ime izmišljeno, ki jo kot novinarko poznam že četrt stoletja. Njen način dela mi nikoli ni bil blizu, ker je že v socializmu ljudem polagala svoje besede in misli v usta, tako da so bili njihovi odgovori vedno bolj ali manj enaki in predvsem vedno Evini. Eva je vedno zlorabila ime neke osebe, da je v domnevno njenem dobesednem govoru predstavljala svoja stališča, kar je, strokovno gledano, čista manipulacija.

In, če verjamete ali ne, to počne še danes. Intervjujev ne snema z magnetofonom. Pravi, da ima dober spomin in da si sogovornikove besede preprosto zapomni. Zato je bila zelo užaljena, ker sem sama snemala najin pogovor in s tem tudi njo prisilila, da je iz dna torbe potegnila magnetofon...