Še en navaden, študijski dan – poln strahu, ali bom naredila ta izpit, ki je najobsežnejši in najtežji. Spravim se iz postelje in si pripravim zajtrk. Zopet vzamem v roke liste, ki sem jih obrnila že vsaj trikrat. Minute počasi tečejo in telefon zazvoni. Pogledam številko in vidim, da me kliče ati. Malo nejevoljna, ker me je zmotil, se oglasim. S čudnim glasom me prosi, če skočim do Kliničnega centra, ker so tja pravkar pripeljali svaka in nečaka, ki sta hudo poškodovana. In kje je moja sestra!? … Umrla je v prometni nesreči …

Če vam kdo reče, da s časom bolečina ob smrti mine, laže. Še vedno boli, vendar se s to bolečino preprosto naučiš živeti. Je del tebe, kot je bila prej ljubljena oseba. Ko sem izvedela, sprva nisem mogla verjeti. Po kakšnem ključu nam je Bog odvzel njo, ki je bila srce naše družine? Prvemu šoku je sledila jeza in bes – ne na človeka, ki je povzročil prometno nesrečo, ampak na Boga, ki je dopustil, da je sestra umrla. V prvem trenutku sem ga hotela izb...