Kot dejanje bogočastja zahteva evharistična daritev, da je opravljena čim bolj popolno, saj je namenjena samemu Bogu. Katerokoli človeško dejanje, izvršeno dobro, z ljubeznijo, s skrbnostjo, z obzirnostjo, dobi v očeh drugega značaj prijetnosti, zanimanja in spoštovanja do sočloveka. Še toliko bolj mora biti daritev Bogu opravljena s čim večjo popolnostjo; v tej luči je bilo pripravljenih mnogo predlogov na sinodi.

Verniki – duhovniki in laiki – kadar darujejo sveto mašo ali se je udeležijo, morajo privzeti držo pobožnosti, ki naj bo polna ljubezni in navdušenja, obenem pa močna, zrela in teološka. V evharistiji, kjer se čas in večnost združita, se Kristus daruje Očetu in vsakemu človeku, mi pa odgovorimo z vso ljubeznijo, ki je v naši moči. Bog ne zahteva od nas le zunanjega dejanja, pričakuje predvsem našo ljubezen; le tako je lahko daritev popolna in Njemu všečna.

Vendar pa navzočnost evharistije v življenju kristjanov ni omejena le na...