Z davčno reformo naj bi bila poslej obdavčitev enotna, in to dvajsetodstotna. Izjem več ne bi bilo kot doslej, ko je za nekatera področja, ki so imela socialni značaj ali so bila posebnega družbenega pomena, veljala nižja davčna stopnja. Ker je ta teden v Ljubljani Knjižni sejem, si poglejmo, kaj bi uvedba enotne davčne stopnje pomenila za izdajanje knjig, ki so zdaj obdavčene z 8,5 odstotka, po novem pa bi bile z 20 odstotki.


V devetdesetih letih je bilo o obdavčitvi novih knjig že precej razprav. Z nič odstotkov se je davek na knjigo povečal na 8,5 odstotka, kar je, poleg nekaterih drugih dejavnikov, pomembno vplivalo na spremembo knjižnih programov slovenskih založnikov. Izdajali so vedno več komercialnih knjig in vedno manj resne literature. Negativni razvoj v tej smeri se še ni ustavil, in že se slovenski knjigi napoveduje nov šok.Takoj na začetku je treba povedati dvoje. Kultura (kulturniki) – in znotraj nje literatura (pisatelji) – so v zadnjih sto petdesetih le...