Na začetku adventa si moramo spet odgovoriti, koga pričakujem in kdo je počelo (gr. archē) – izvor, začetek in smisel moje poti. Ob izkustvo lastne nemoči, človeške hudobije, šibke odmevnosti krščanskega pričevanja v sodobnem svetu in grešnosti institucij – tudi cerkvenih, ne sme ugasniti žeja po pravičnosti. Nimam razloga, da bi se sprijaznil s stanjem, ki ga Bog noče. Ker sem ustvarjen po božji podobi, vnaša hrepenenje po njem opogumljajoč nemir v vsakdanjik. Še več: izvor evangelija, ki ga je oznanil Jezus, je hrepenenje Boga samega po človeku, njegova odrešenjska volja, da bi živel z njim in bi ga lahko odkrival v vsakdanjih odnosih. Odločujoča moč, ki vlada nad človekom, zato kljub videzu ni tema in prevara, temveč pravičnost in ljubezen Boga. Jezus je edini Gospod! Njegovi učenci morejo tudi v današnjem okolju z gotovostjo pričati za to. In njihovo adventno pričakovanje jih bo spreminjalo. »Glejte, Gospod Bog prihaja z močjo!« (Iz 40,10).