s. Marija Dular, uršulinka

Ko začenjam pisati o duhovnih vajah, mi mrgoli idej, spominov, misli. Gledam prehojeno pot. V uršulinskem samostanu v Mekinjah je dom duhovnih vaj, poimenovan MARIJIN DOM. Vsak konec tedna je prepoln mladih, otrok in birmancev. Ti vnašajo dinamiko, veselje in izzive, na katere je treba primerno odgovoriti. Del samostana je urejen za delo z mladino, za sedemdeset mladih. Prošenj je preveč, da bi mogli vse sprejeti.

Poslanstvo, ki mi je zaupano, je zame velik izziv. Želim odgovoriti na Kristusovo povabilo, ki sem ga začutila na začetku redovne poti. Živo se spominjam nekih sanj pred večnimi zaobljubami (sicer na sanje ne dam veliko, a te so zaznamovale moje življenje). Znašla sem se med množico mladih, ki so me čakali, želeli so, da sem med njimi, da jim prinašam Kristusa. Razumela sem, naj svoje življenje zastavim ZANJ prav v delu z mladino. Živo sem čutila, da me Bog pošilja mednje. Ta k...