Na mladi.net smo si dopisovali o »voznem redu v nebesa«. Ob tem so se razvila naslednja vprašanja: Katere so najboljše poti v nebesa? Kaj je »več vredno«? Kakšni so »kriteriji«? Ali smo pred Bogom res vsi enaki? Je mučeništvo več vredno od vsakdanjega prizadevanja za pravo krščansko življenje? Skratka, teme, v katerih nikoli ne bomo prišli do konca. Bi pa bilo dobro opozoriti na to, kaj je bistveno …
Prebral sem vaše prispevke in mislim, da ni treba veliko dodati. Tisti, ki so napadli »vozni red v nebesa«, imajo svoj prav. Razvrstitev kandidatov za nebesa v štiri razrede je dokaj dvoumna in ni v skladu s koncilskim naukom o poklicanosti vseh k svetosti. Ne moremo namreč reči, da bodo skupaj z mučenci župniki in nune (»natančno spolnjevanje evangeljskih svetov«) najprej v nebesih; takoj za njimi pridejo spokorniki, se pravi ženice, ki so vsak dan pri maši; v tretjem razredu so navadni...