»Dragi bratje in sestre, dragi prijatelji,« so odmevale besede novega slovenskega kardinala Franca Rodeta, »spremljajte me s svojo molitvijo, da bi mogel opravljati dostojno to službo, ki jo imam v Cerkvi. Da bi jo opravljal v božjo slavo, v blagor božjega ljudstva, in v čast in ponos slovenskega naroda.«

Zelo osebna se je zdela maša, ki jo je prvič kot kardinal za Slovence v Rimu in za romarje, ki so posebej ob tej priložnosti pripotovali v Rim, daroval kardinal Rode. Kakšnih tisoč jih je bilo v cerkvi S. Maria in Traspontina, v neposredni bližini mogočne bazilike sv. Petra in soseščini slovenskega veleposlaništva pri Svetem sedežu. Toda to ni bila množična slovesnost, skoraj bi lahko rekli, da je šlo za nekaj intimnega. Nekaj, kar se lahko zgodi samo med najbližjimi sorodniki in zelo dobrimi prijatelji. Krog tridesetih slovenskih duhovnikov je to zasebnost samo še okrepil.

Maša je bila svojevrstna zahvala za čast, ki je ni deležen samo n...