Judje v nasprotju z nami časa ne štejejo od Jezusovega rojstva, ampak od stvarjenja, ki naj bi bilo leta 3761 pred Kristusom. Tudi njihov koledar je drugačen od našega, saj temelji na gibanju Lune. Zato ima judovsko leto le 354 dni, razdeljeno pa je na dvanajst mesecev, ki trajajo 29 ali 30 dni. Ker je takšno leto nekoliko krajše od sončnega, razliko odpravijo tako, da včasih dodajo trinajsti mesec.

Jezus je po judovskem koledarju umrl 14. nisana (ta mesec je v marcu in aprilu – pač odvisno od položaja Lune), ki je tisto leto prišel na petek. Cerkev se je pozneje soočila z vprašanjem, ali naj se pri obhajanju velike noči vedno drži istega datuma (14. nisana) ali istega dne (petka). Odločila se je za slednje, da lahko Jezusovo vstajenje vedno praznujemo v nedeljo.