Nemalo sem se začudil, ko sem vprašal mladega fanta, kaj bi rad postal, zakaj hodi na gimnazijo, pa mi je brezvoljno odgovoril, da še čisto nič ne ve, kako bo z njim. Na gimnazijo hodi, ker pač nekam mora hoditi, vendar ga vse skupaj dosti ne veseli. Najbrž je fant iskreno izrazil prepričanje številnih današnjih mladih, ki jim šolanje, žal pa dostikrat tudi življenje samo, ni v veselje. V takem stanju si najbrž res morajo večkrat omisliti »žuriranja« in tako stanje duha nekako kar kliče po raznih omamah. Morda so se me fantove besede tako dotaknile, ker sem na neki način njegovo pravo nasprotje, saj sta mi delo in poslanstvo, ki ga opravljam, v veselje.

Če delamo z veseljem, rešimo veliko problemov. Za tistega, ki rad opravlja svoje delo, se vse spremeni. Laže in bolje dela. Ne predstavljam si, da bi moral z odporom ali pa samo zaradi dolžnosti zjutraj na delo ali v takem duhu opravljati svoj poklic. Če to nanesemo na današnji evangelij, lahko rečemo, da dobri pastir op...