»Kot študentka sem bila na praksi pri socialni delavki, ki je sprejemala žene v različni dobi nosečnosti. Želele so narediti splav, ker so bile v stiski. To me je močno prizadelo. Takrat se je v meni porodila želja, da bi naredila nekaj na tem področju, da bi ponudila pomoč ženam, ki so pripravljene tvegati in postati matere,« ste pred leti dejali v nekem pogovoru. Iz te zavesti je leta 1990 nastal prvi materinski dom Karitas, zdaj njegovo »ponudbo« širite na svetovanje nosečnicam v stiski. Zakaj?

Ko sem bila zaposlena še na centru za socialno delo Ljubljana Center, sem se redno srečevala z ženskami, ki bi rade rodile, vendar nekatere niso za to imele ne finančnih ne stanovanjskih ne kakšnih drugih možnosti. Takrat smo jim lahko ponudili le rejništvo ali posvojitev. Meni se je to zdela katastrofa. Ker je bil to tudi čas spreminjanja družbenih razmer, ustanavljanja Karitas, sem se prav na tem področju čutila osebno nagovorjena, k temu pa me je spodbujal tudi mož Imre. To...