Močno je nasprotoval indijskemu nepravičnemu kastnemu sistemu. Najbolj pa je zavračal odnos do nedotakljivih, to je ljudi, ki niso pripadali nobeni kasti in so bili najbolj zapostavljeni. Bil jim je prepovedan vstop v tempelj. V mestih so živeli v barakarskih naseljih in so lahko opravljali le najnižja dela. Na deželi niso smeli uporabljati vodnjakov. Gandija so ljudje navdušeno sprejemali, ko je potoval po Indiji. Ko je prišel v mesto, so ga mestni veljaki vabili, naj prenoči pri njih, kjer se bo lahko umil, v miru pojedel in udobno prespal. Toda Gandi se je prijazno zahvalil za vabilo, ga odklonil in vprašal: »Kje so nedotakljivi? Pri njih se bom zadržal.« In tako je tudi naredil, čeprav je s tem pretresel mestne veljake. Bodoči predsednik države se je odpravil k nedotakljivim v njihove kolibe na robu mesta. Ti so ga sprejeli odprtih rok. Dotikal se jih je in se igral z njihovimi otroki.

Gandi je zapustil ustaljeno pot, ko se je družil in istovetil z nedotakljivimi, z lju...