Listina z datumom 18. junij 1256, ki jo hrani državni arhiv na Dunaju, govori o tem, da je koroški vojvoda Ulrik III. Španhajmski podelili Ortenburžanoma, grofoma Henriku in Frideriku, zemljišče za utrdbo v mestu Kranju (»in civitate Chreinburch«). Kranj je bil že pred tem mestna naselbina, saj se njegovi prebivalci meščani omenjajo že leta 1221. O naselitvi v starejših dobah nam govorijo bogate arheološke najdbe evropskega pomena.

Na razstavi, ki jo je pripravil Gorenjski muzej, so prikazani glavni dejavniki, ki so v preteklosti zaznamovali razvoj mesta in mu v posameznih dobah dajali svoj pečat. Od 13. pa vse do 20. stoletja so bili za gospodarstvo mesta pomembni sejmi in trgovina. Obrtniki, združeni v cehe, so zadovoljevali predvsem potrebe mesta, v 19. stoletju so nastajale prve manufakture, pozneje že tudi prva industrijska podjetja. V 20-ih letih preteklega stoletja je z vlaganji predvsem češkega kapitala zacvetela tekstilna industrija s številnimi novimi tovarnami i...