Instant kava. Instant juha. Hitro pripravljena jedila. Kdo jih ne pozna, saj živimo v nekakšni instant družbi. Vse bi radi takoj, kar beseda instant v angleščini tudi pomeni. Naša družba deluje po načelu: pritisnem na gumb, in že se želena stvar zgodi. To opažamo tudi pri internetu. Kliknem, in že dobim podatke o vremenu v Avstraliji, stanju borze v Ameriki, potresu na Japonskem. Sodobna tehnika, ki nam je tako olajšala življenje, nam je vcepila tudi miselnost, da stvari dosegamo z najmanjšim naporom in po najkrajši poti. Do tod vse lepo in prav. Problem se pojavi, ko uvidimo, da nekaterih stvari ne moremo doseči na instant način, takoj. Ali lahko starši s pritiskom na gumb vzgajajo otroka? Morda mladostnika? Morejo tako delati duhovniki v župniji? Ali je mogoče težave v zakonu ali med sosedi reševati na hitro? Dejstvo, da stvari ne doseže – oz. problemov ne reši – takoj, sodobnega človeka zbega. Če se mora za kaj potruditi, misli, da je nekaj hudo narobe, če že ne obu...