»Brez glasbe bi bilo življenje zmota,« je v Somraku idolov zapisal Nietzsche. V nekaterih obdobjih je etnomuzikolog dr. Engelbert Logar na Koroškem vodil trinajst, danes pa šest pevskih skupin. Zbiral je »naše domače pesmi, da bi tiste prepevali«, kajti »najbolj važno se mi zdi, da te stvari živijo« in tako »izražajo narodno zavest slovenske manjšine na Koroškem«. Že v letu 1984 so zbrane pesmi doživele prvo objavo v knjigi Slovenske ljudske pesmi na Koroškem (okoli 280 pesmi iz Podjune, v Logarjevem domačem okolju). Pesemsko izročilo Krasa, Brkinov in Goriških brd ter tri zbirke starih ljudskih, obrednih in domovinskih pesmi je slovenska pesemska blagovest Štrekljevih večerov. Zadnja zbirka ima zgovoren in pomenljiv naslov Dejmo, dejmo ano po slovensko; prikazuje pomen slovenske pesmi med prvo in drugo svetovno vojno, zlasti v času, ko so na Primorskem z vso paro delovali raznarodovalni stroji.

To je le nekaj utrinkov...