Mama pravi, da sem še premlada za fanta, jaz pa si zelo želim, da bi me nekdo imel rad na tisti poseben način …
Če malo razmislim, lahko razumem svojo mamo, ki se boji zame. Strah jo je, da bi me kdo prizadel. Privošči mi ljubezen in nežnost, hkrati pa trepeta. Rada bi me še nekaj časa zadržala ob sebi, moja mati je in jaz sem njen otrok, sad njenega telesa. Če se poskušam postaviti v vlogo mame, potem počasi razumem, kako težko je sprejeti, da njeno dete odhaja svojo pot in varnost išče v objemu nekoga drugega. Vendar pa je to njena dolžnost, jaz sem božji dar, prav tako moji otroci nekoč ne bodo moja last. Počasi jo lahko razumem …


Moji starši so staromodni, občutek imam, da njihova prepričanja omejujejo mojo svobodo … »Šminka in kratka krila, to se ne spodobi!« »Parfum? Nega telesa? Pa moški tega vendar ne počno!«
Ko pridem domov, imam občutek, da se je čas zavrtel najmanj za pol stoletja nazaj. Generacijska razlika je več kot očit...