Bilo je v času pred božičem. Velike množice ljudi so se zgrinjale v trgovine. Kupovali so vse, koristne in nekoristne stvari, samo da so imeli božična darila. V tej nori nakupovalni mrzlici sem kot balzam za dušo doživela pogovor z zakoncema, katerih trije otroci zaključujejo šolanje. Gospod je razmišljal takole: »V tem adventnem in božičnem času si preprosto ne dovolim potreb. Čutim, da se moram prav zavestno odločati med ‘biti’ in ‘imeti’. Vsako leto znova. Bistvo adventa in božiča ni v darilih.«

Na ta pogovor sem se spomnila, ko sem srečala znanko, ki se že mnogo let spoprijema z boleznijo, ki napreduje in ji vsako leto prinaša nove omejitve. Ne govori veliko o svojih težavah, zna poslušati druge in jih skuša razumeti v njihovi stiski. Daje vtis, da je v sebi zadovoljna. Vedno je prijetno srečati takega človeka.



Ob zadnjem srečanju sva se malo več pogovarjali o njej. O tem, kako je kos težavam, ki so povezane z bole...