Beseda mlaka zveni slabšalno in običajno označuje za človekove oči ničvredno vodno telo. Kaj šele, da bi kdo namenil prostor blatni kaluži v svojem vrtu. Pa vendar danes, v času, ko smo ljudje izsušili nič koliko mokrišč, vrtne mlake prav zato pridobivajo še večji pomen. Tudi miselnost ljudi postaja drugačna in marsikdo med nami je že sit sterilne popolnosti, ki jo ponuja sodobni svet. In ko se ozremo v zakulisje te popolnosti, ugotovimo, da se tam pogosto skriva prazen nič. Mlaka na našem vrtu je stara blizu dvajset let. Iz leta v leto je bogatejša s številom prebivalcev, ki so se naselili vanjo, in tudi vrstni sestav živali v njej se veča. Ker je dovolj globoka, je prezimno trdna, zato živali od dvoživk naprej v njej uspešno prezimujejo. V mlaki se bohotijo cvetoči lokvanji, na listih katerih v toplih poletnih dneh poležavajo zelene žabe. Od plavajočih rastlin sta zastopani dve vrsti leče in žabji šejek, redka vodna rastlina, ki pa je ne...