Število pi, ki izraža razmerje med obsegom in premerom kroga, včasih imenujemo tudi Ludolfovo število. Njegovo vrednost je v tretjem stoletju pred Kristusom približno ocenil že starogrški matematik Arhimed, 18 stoletij pozneje pa jo je nizozemski matematik nemškega rodu Ludolf van Ceulen (1540–1610) izračunal na 35 mest natančno. Temu delu je posvetil skoraj celo življenje, zato si je dal vseh 35 decimalk vklesati na nagrobnik. Še bolj se je izkazal Jurij Vega, ki je izračunal rekordnih 140 decimalk. Danes se s takšnim računanjem ukvarjajo računalniki, ki so število pi določili na 206 milijard decimalk natančno. Na koncu moramo omeniti še tistega, ki je leta 1706 za razmerje med obsegom in premerom kroga prvi predlagal znak B: to je bil waleški matematik William Jones (1675–1749).