»Tisti čas so množice spraševale Janeza: Kaj naj storimo?« (Lk 3,10)

Zanimivo je, da ljudje Janeza Krstnika ne sprašujejo, kaj naj mislijo ali kaj in kako naj verujejo, ampak preprosto in neposredno: Kaj naj storimo? S tem poudarkom želi evangelist Luka povedati, da je prišel čas, ko mora vsakdo narediti nekaj konkretnega.

Janez, ki je rekel, da prihaja močnejši od njega, ni pozabil dodati: »Nisem vreden, da bi mu odvezal jermen njegovih sandal«. Sužnjem judovskega rodu je bilo prepovedano odvezovati jermena sandal njihovih gospodarjev. To so lahko delali le sužnji iz poganstva. Janez se postavi na to raven služenja. Nekaj tako velikega prihaja, da je vredno narediti vse, da bo ta prihod v blagoslov vsakemu človeku in vsemu svetu. Zato Janez svetuje »ljudstvu, ki je živelo v pričakovanju«: množici reče naj delijo oblačila s tistimi, ki jih nimajo, živež z lačnimi, cestninarjem svetuje naj se odrečejo nepravičnem...