Zakaj imamo v Cerkvi toliko različnih redov, gibanj, skupin, ko pa si vendar vsi prizadevamo za popolnoma isto stvar?

V Cerkvi je veliko redov, duhovnih gibanj, interesnih skupin, veliko narodnih biti, vsakovrstnih kultur, mnogo umetniških žanrov in slogov, veliko karakterjev in čutenj, skratka veliko različnosti, ker je narava tiste »iste stvari«, za katero si vsi povprek prizadevamo, taka, da različnosti ne duši, temveč jo spodbuja in se v njej veseli. Ta »ista stvar« je božje kraljestvo, je Bog sam. Ker je Bog prvi delavec za pluralizem, bo tudi božje ljudstvo po naravi pluralno, pa zato nič manj edino. V Cerkvi naletimo na paradoks: edinost ustvarja različnost, različnost krepi edinost.

Morda najlepše in v pozitivnem smislu najbolj teatralno se ta zakonitost Cerkve kaže na Trgu sv. Petra v Rimu, ko vsakovrstna ljudstva in skupine srečajo papeža. Kakšna žalost in kako zelo sumljivo b...