Verjetno ga ni med nami, ki ga ne bi kdaj v gozdu nadrl ptič s fotografije. Šoja (Garrulus glandarius) je naša najbarvitejša vrana in značilna prebivalka gozda. Drevje zelo nerada zapušča in celo gozdno jaso nerada preleti. V hladnem delu leta se našim pridružijo šoje s severa, zato jih lahko pozimi videvamo tudi v večjih razpršenih jatah.

Šoja je posebnica, bistroumna ptica, ki zaradi te lastnosti hitro opazi nevarnost in se odzove s svojim vreščavim klicem. S tem nehote opozarja tudi druge prebivalce gozda. V naravi ji pride prav vse, celo mravljišča velike gozdne mravlje, kjer se nastavlja mravljam, da jo obrizgajo z mravljinčno kislino in ji s tem preženejo zajedavce.

Hrani se z vsem, kar ji ponuja gozd. V času gnezdenja so na njenem jedilniku tudi mladi ptiči in drugi vretenčarji, katere pokrmi svoji mladeži. Poleg tega predstavlja njeno glavno hrano večji mrčes, včasih pa ji celo uspe uloviti miš...