Iskreno povedano, odleglo mi je, ker se prazniki iztekajo. Vi veliko govorite o odgovornosti, sočutju, pa razumevanju; mene pa zanima, kaj naj naredim, ko se mi moja žena po »pravih čustvenih izbruhih« vedno znova opravičuje, da ne ve, kaj ji je bilo, ali »kaj jo je pičilo«, da je bila taka. Njena opravičila so sicer res iskrena in spet se zbližava, a kaj naj naredim, ko je najteže?

Včasih je veljalo pravilo, da tisto, česar ne veš, ne boli! To je sicer lahko v marsičem res, vendar pa danes dobro vemo, da ravno tisto, česar ne vemo, lahko izjemno vpliva na nas in naše počutje. Lahko bi celo rekli, da težka čutenja, kot sta npr. jeza in bes, kot del naše preteklosti še vedno živijo v naši notranjosti in nezavedno usmerjajo naš vsakdanjik. Če nekaterih dogodkov in čustev nismo ozavestili, ne pomeni, da na nas nimajo vpliva.