Med svetopisemske rastline sodi tudi Ricinus communis. Evropske vrtove krasi že dobrih 500 let. V teh dneh poiščimo seme, ki smo ga jeseni skrbno pobrali, posušili in shranili. Pred setvijo ga za 24 ur namočimo v vodi, da laže in hitreje kali. Manjše lončke, lahko tudi jogurtove, napolnimo z zemljo, vanjo dva centimetra globoko potisnemo seme ter zalijemo. V toplem prostoru že čez nekaj dni lahko pričakujemo »rojstvo« nove rastline, ki se bo na svetlem mestu hitro razvijala. Mlade sejančke redno utrjujemo – v toplih dneh jih prenašamo na prosto ali prestavljamo na zunanjo okensko polico. Rastline presajamo na prosto šele v drugi polovici maja, saj so izredno občutljive za nizke temperature.

Izvor ricinusa, ki sodi v družino mlečkovke Euphorbiaceae, ni povsem znan, po nekaterih virih je to tropska Afrika, po drugih Indija. Zagotovo pa sodi med najstarejše kulturne rastline, saj so njegovo seme odkrili v egipčanskih grobovih iz časa 400 let pred Kristusom.